September za špinačo še ni prepozen. Prav nasprotno, hladnejši dnevi ji pogosto ustrezajo bolje od poletne vročine, saj pri visokih temperaturah hitreje uide v cvet. Če jo posejete v prvi polovici septembra in bodo razmere ugodne, lahko mlade liste začnete pobirati že jeseni. Poznejše setve pa lahko ob milem vremenu prezimijo in znova odženejo spomladi.
Največ možnosti za dober pridelek boste imeli na gredi, ki ostaja enakomerno vlažna in ni povsem izsušena po poletju. Špinača kali razmeroma hitro, vendar seme v presuhi zemlji pogosto čaka na boljše razmere. Pred setvijo zato zemljo rahlo prerahljajte in po potrebi navlažite.
Septembrska setev ima eno veliko prednost
Špinača ne mara dolgotrajne vročine. Poleti lahko zaradi visokih temperatur in dolgega dne hitro začne razvijati cvetno steblo, listi pa postanejo manj uporabni za obiranje. September prinese krajši dan in hladnejša jutra, zato se rast praviloma usmeri predvsem v liste.
Za jesensko pobiranje je smiselno izbrati zgodnejši termin setve. Rast se namreč z napredovanjem jeseni upočasnjuje, predvsem zaradi krajšega dne in nižjih temperatur.
Semena posejte neposredno na gredo. Zemlja naj bo rahla, brez večjih grud in dobro odcedna. Semena prekrijte s tanko plastjo zemlje ter površino nežno pritisnite, da ostane stik med semenom in prstjo dober.
Vlažna zemlja je pomembnejša od pogostega zalivanja
Po setvi naj zgornja plast zemlje ne presuši povsem. Močan curek vode lahko semena premakne ali spere zemljo, zato je primernejše nežno zalivanje.
Če septembra pade dovolj dežja, dodatno zalivanje morda sploh ne bo pogosto potrebno. Daljše suho obdobje pa lahko vznik močno upočasni.
Pregosta setev se pozneje hitro pozna. Rastline imajo manj prostora, zrak med listi slabše kroži, posamezni listi pa ostanejo manjši. Mlade rastline lahko zato po vzniku po potrebi nekoliko razredčite. Tudi odstranjene mlade liste lahko uporabite v kuhinji.
Prve liste pobirajte sproti
Za jesensko uporabo ni treba čakati, da rastlina razvije veliko rozeto. Mlade zunanje liste lahko začnete pobirati sproti, notranji del rastline pa pustite, da nadaljuje rast.
Takšen način je posebej uporaben pri špinači, ki jo potrebujete za solato, omlete, juhe ali manjše količine pri kuhanju. Rastline ostanejo na gredi dlje, pridelek pa lahko jemljete postopoma.
Poznejše septembrske setve bodo bolj odvisne od vremena. Ob topli jeseni lahko še lepo napredujejo, ob hitrem prihodu mraza pa se rast občutno upočasni. Špinača sicer dobro prenaša hlad, mlade rastline pa lahko na zaščiteni legi preživijo tudi zimo.
Kaj narediti, če špinača ne zraste dovolj do jeseni?
Takšne gredice ni treba takoj prekopati. Zdrave rastline lahko pustite na mestu in jih ob hladnejšem vremenu zaščitite z vrtno kopreno ali drugo zračno zaščito. Če bo zima mila, bodo ostale pri življenju, zgodaj spomladi pa bodo ob daljših dnevih hitro nadaljevale rast.
Prav zato ima septembrska setev dvojno možnost. Zgodnejša lahko prinese sveže liste že v nekaj tednih, nekoliko poznejša pa vam lahko zagotovi eno prvih zelenih vrtnin naslednje pomladi. Pred setvijo zato preverite predvsem vlago v zemlji in vremensko napoved za prihodnje tedne, ne samo datuma na koledarju.
