Prizor ni prijeten. Zjutraj vstopite v kopalnico, prižgete luč, po steni pa zdrsne dolgonogo, hitro, skoraj filmsko bitje. Ni ščurek, ni pajek, ni navadna stonoga. Marsikdo jo pozna pod ljudskim imenom kačja teta, strokovno pa gre najpogosteje za hišno strigo oziroma hišno stonogo, žival, ki v človeku sproži odpor, čeprav mu v resnici pogosto dela uslugo.
Njena podoba ji ne pomaga. Dolge noge, nenadni premiki in navada, da se pojavi ravno tam, kjer je ne pričakujemo, so dovolj, da se človek zdrzne. A za paniko ni pravega razloga. Hišna stonoga se človeku praviloma umika, ne išče stika z nami in v hiši navadno ni zato, ker bi ji bil všeč naš kavč, temveč zato, ker je našla hrano. Ta hrana pa so druge drobne živali, ki jih v stanovanju večina ljudi še manj želi.
V nadaljevanju boste izvedeli
- zakaj se hišna stonoga pojavi v kopalnici, kleti ali spalnici,
- ali je za ljudi nevarna in kdaj je potreben kanček previdnosti,
- katere žuželke in pajkovce lahko lovi po hiši,
- kako jo odstraniti brez ubijanja in brez drame,
- zakaj je njen pojav lahko znak vlage ali drugih drobnih obiskovalcev.
Grozna na pogled, koristna po nalogi
Hišna stonoga je plenilec. To je najpomembnejši podatek, preden jo razglasimo za sovražnika. Hrani se z manjšimi žuželkami, pajki, srebrnimi ribicami, ličinkami in podobnim drobnim mrčesom. Zaradi hitrosti in dolgih nog je pri lovu zelo uspešna, zato jo nekateri celo imenujejo naravni pomočnik v hiši.
Prav tu nastane zanimiv preobrat. Žival, ki se je marsikdo najbolj ustraši, pogosto zmanjšuje število tistih bitij, ki jih v domu res ne želimo. V starejših hišah, v vlažnih kopalnicah, kleteh, shrambah in prostorih z manj zračenja se lahko zadržuje zato, ker tam najde primerno okolje in plen.
Zakaj jo vidimo ravno ponoči ali zjutraj?
Hišna stonoga je bolj dejavna v mirnejšem delu dneva. Zato jo ljudje pogosto opazijo zgodaj zjutraj, ponoči ali ob nenadnem prižigu luči. Stena v kopalnici, rob kadi, hodnik ali kotiček spalnice so zanjo le prehodne točke. Ne prihaja napadat človeka, ampak se premika med skrivališči in lovi.
Njena hitrost je glavni razlog za strah. Počasnega hroščka bi marsikdo brez težav odnesel ven, hitro dolgonogo bitje pa v človeku sproži refleks. Ta odpor je razumljiv, ni pa vedno koristen. Če se odzovemo mirno, jo lahko odstranimo brez škode zanjo in brez slabega občutka zase.
Je kačja teta nevarna za človeka?
Za večino ljudi hišna stonoga ni nevarna. Ima strup za droben plen, vendar človeka ne išče, ne napada in se običajno raje skrije. Ugriz je redek, največkrat povezan z neposrednim prijemanjem ali stiskanjem živali. Pri občutljivih ljudeh bi lahko povzročil lokalno reakcijo, podobno piku, vendar to ni žival, zaradi katere bi bilo treba razkuževati celo hišo ali panično klicati deratizacijo.
Veliko bolj smiselno je razumeti, zakaj je prišla. Posamezna stonoga v hiši ni alarm. Več pogostih opažanj pa lahko pomeni, da ima prostor dovolj vlage in dovolj drobnega plena. To je že koristna informacija za lastnika stanovanja.
Prvo pravilo: ne prijemajte je z golimi rokami
Tudi če ni nevarna, je ni treba prijemati z roko. Ne zaradi strahu, temveč zaradi zdravega občutka. Najboljši način je kozarec in trši list papirja. Kozarec položite čez žival, pod njega previdno potisnete karton, nato jo odnesete ven, v zavetje ob robu vrta, grmovja ali zidu.
Deluje tudi škatlica, večja plastična posodica ali kuhinjska krpa, če ste dovolj mirni. Pomembno je, da je ne zmečkate, če je ne želite ubiti. Ta žival je krhkejša, kot je videti. Njene noge se hitro poškodujejo, zato grobo lovljenje ni najboljša rešitev.
Kam jo odnesti, da se ne vrne takoj
Če jo odložite tik pred vhodna vrata, se lahko hitro znajde spet v bližini hiše. Bolje jo je odnesti nekaj metrov stran, v vlažnejši kotiček vrta, pod grm, k lesu, listju ali kamnom. Tam bo lažje našla naravno zavetje.
Kako zmanjšati možnost, da se pojavlja v hiši?
Najbolj učinkovit pristop ni škropivo, ampak urejanje razmer. Hišna stonoga ima rada vlago, skrivališča in hrano. Zato pomaga redno zračenje kopalnice, sušenje mokrih kotov, popravilo zamakanja, čiščenje odtokov, odstranjevanje kupov papirja, kartona in tekstila iz vlažnih prostorov ter zapiranje razpok ob talnih letvah.
V kleteh in pritličjih je koristno pregledati pragove, okenske okvirje in mesta, kjer cevi vstopajo v prostor. Majhne odprtine so za takšne živali dovolj. Tesnjenje ne pomaga samo proti stonogam, temveč tudi proti drugim drobnim obiskovalcem, ki bi jih lahko privabili.
Previdno s škropivi v bivalnih prostorih
Uporaba insekticidov v stanovanju je pogosto pretiran ukrep, še posebej, če vidite le posamezno žival. Škropiva lahko obremenijo prostor, v katerem živijo otroci, starejši, hišni ljubljenčki ali ljudje z občutljivimi dihali. Če je težava res množična, je bolj smiselno najprej najti vir vlage in hrane, šele nato razmišljati o strokovni pomoči.
Pogosto se izkaže, da ni problem stonoga, ampak okolje, ki ji ustreza. Vlažna kopalnica brez prezračevanja, klet z razpokami ali shramba z drobnimi žuželkami je zanjo precej bolj privlačna kot suh, zračen in čist prostor.
Nenavadna sostanovalka, ki je ni treba sovražiti
Kačja teta ni najlepša hišna obiskovalka. Težko bi jo kdo razglasil za simpatično, še težje za dobrodošlo ob jutranji kavi. A njena vloga je bolj koristna, kot kaže njen videz. V hiši ne dela škode na pohištvu, ne grize hrane v shrambi in ne išče človekove bližine. Njena glavna napaka je, da se pojavi prehitro, pretiho in z veliko preveč nogami za naš okus.
Najboljši kompromis je zato preprost: ne ubijte je, če tega ne želite, a ji tudi ni treba dovoliti, da ostane v spalnici. Ujemite jo s kozarcem, odnesite ven, nato pa preverite vlago, špranje in morebitne druge drobne prebivalce doma. Tako bo mirnejša hiša, mirnejši spanec in morda tudi manj pajkov v kotih.
Včasih najbolj strašna žival v prostoru ni sovražnik, temveč nerodna zaveznica. Res je, na pogled je posebna. Toda če ji že ne moremo dati imena, ji lahko damo vsaj drugo možnost.
