Lahko zunanje liste zelja odvržemo na kompost? Na eno stvar je dobro paziti
Blaž
Spremljajte še več novic iz
Vse za moj dan
Pri čiščenju zeljnih glav pogosto odstranimo več velikih zunanjih listov, ki so poškodovani, umazani ali preprosto pretrdi za pripravo jedi. Marsikdo jih odvrže med biološke odpadke, čeprav jih lahko koristno uporabi na domačem vrtu. Zeljni listi so primerni za kompostiranje, vendar je dobro upoštevati nekaj preprostih pravil.
Zdravi zeljni listi se lahko razgradijo skupaj z drugimi rastlinskimi ostanki. Težava lahko nastane, če jih na kompost odložimo v velikem kupu, še posebej v hladnejših mesecih, ko razgradnja poteka počasneje.
Zakaj zeljnih listov ni najbolje odložiti kar celih?
Zunanji listi zelja so pogosto veliki, debeli in precej čvrsti. Če jih na kompost odložimo cele, se lahko tesno sprimejo in ustvarijo plast, skozi katero zrak težje prehaja.
V takšnih razmerah se razgradnja upočasni, vlažni rastlinski ostanki pa lahko začnejo neprijetno zaudarjati.
Najbolje je, da večje liste pred kompostiranjem narežemo ali natrgamo na manjše kose. Ni jih treba drobno sesekljati. Že nekaj rezov z nožem ali trganje z rokami bo pomagalo, da se bodo hitreje razgradili.
Zeljne liste je priporočljivo pomešati s suhim listjem, zdrobljenimi vejicami ali nebarvanim kartonom. Tako bo kompost bolj zračen, odvečna vlaga pa se bo lažje porazdelila.
Zeljnati listi, Foto: arhiv Vse za moj dan
Kaj pa listi, ki so poškodovani ali gnili?
Vsak poškodovan list še ni neprimeren za kompost.
Če je zunanji list zgolj porumenel, nekoliko ovenel ali mehansko poškodovan, ga lahko brez težav dodamo na kompost. Tudi zemlja, ki se drži listov, praviloma ni ovira.
Previdnejši moramo biti pri listih, na katerih opazimo izrazite znake bolezni, nenavadne izrastke, obsežne gnilobne spremembe ali sumljive lise.
Posebno pozornost si zaslužijo rastline, okužene z boleznimi, ki lahko v zemlji preživijo več let. Med njimi je golšavost kapusnic, ki povzroča značilne odebelitve in deformacije korenin.
Takšnih rastlinskih ostankov ni priporočljivo dodajati na običajen domači kompost, saj ta pogosto ne doseže dovolj visokih temperatur za uničenje povzročiteljev bolezni.
Pri posameznih listih z običajnimi poškodbami pa ni razloga za pretirano skrb.
Novembra se bodo razgrajevali počasneje
V drugi polovici novembra je kompostiranje nekoliko drugačno kot poleti. Zaradi nižjih temperatur mikroorganizmi delujejo počasneje, zato lahko zeljni listi ostanejo prepoznavni še več tednov ali mesecev.
To ne pomeni, da jih ne smemo kompostirati.
Če imamo na vrtu kompostnik, lahko liste brez težav dodajamo tudi pozno jeseni. Priporočljivo je, da jih prekrijemo s plastjo suhega rastlinskega materiala in jih ne puščamo v debelem, mokrem kupu na površini.
Pozimi se lahko razgradnja skoraj ustavi, spomladi pa se ob višjih temperaturah znova pospeši.
Kisanje zelja za sarmo, Foto: Vse za moj dan
Zeljni listi so uporabni tudi drugače
Če imamo večjo količino zdravih zunanjih listov, jih lahko uporabimo tudi kot tanko zaščitno plast na praznih vrtnih gredicah.
Položimo jih neposredno na zemljo in jih po potrebi prekrijemo z nekaj suhega listja, da jih veter ne raznaša. Sčasoma bodo začeli razpadati, deževniki in drugi talni organizmi pa bodo sodelovali pri razgradnji.
Pri tem ne pretiravamo z debelino plasti, saj lahko večja količina mokrih listov ustvari neugodne razmere in privablja polže.
Če čistimo več glav zelja hkrati, na primer pri pripravi domačega kislega zelja, je zato najbolj smiselno, da večje količine zunanjih listov na kompost dodajamo postopoma in jih vedno premešamo z bolj suhim materialom.
Še praktičen nasvet: če kompost po dodajanju zelja začne neprijetno smrdeti, je to pogosto znak prevelike vlage ali pomanjkanja zraka. Vsebino nekoliko premešamo in dodamo suho listje ali drobne vejice. Tako lahko težavo odpravimo brez posebnih pripravkov.
Naravno božično oziroma novoletno drevesce lahko v stanovanju ostane lepo več tednov, vendar je veliko odvisno od vrste in svežine. Če želite čim manj odpadlih iglic, je običajno n...
Brstični ohrovt je ena redkih vrtnin, ki jih lahko na domačem vrtu pobiramo tudi pozno jeseni in pozimi. Dobro prenaša nizke temperature, po prvi slani pa lahko njegove majhne zele...
Novoletno oziroma božično smreko lahko postavite, kadar želite, saj za njeno okraševanje ni predpisanega datuma. Po starejših običajih so jo družine postavljale šele na božični več...
Okrasne banane na slovenskih vrtovih so jeseni pogosto že rjave, njihovi veliki listi pa po prvi slani povsem ovenijo. Toda to še ne pomeni, da je rastlina propadla. Če imate na vr...
Zimske buče lahko v primernih razmerah ostanejo uporabne več mesecev, vendar jih ne smemo shranjevati enako kot krompirja ali zelja. Najbolje se ohranijo v suhem, zračnem prostoru ...