Na poti proti hrvaški obali se vsako poletje ponovi skoraj isti prizor. Promet po avtocesti teče gladko, nato pa se zgosti pred cestninskimi postajami, kolona upočasni tempo in del poti, ki bi moral biti rutinski, postane preizkus potrpežljivosti.
Prav zato je novica o elektronskem cestninjenju na Hrvaškem za številne voznike več kot tehnična sprememba. Gre za poseg v vsakdanjo potovalno izkušnjo, ki bi lahko najbolj opazno razliko naredil prav v glavni turistični sezoni. Po trenutno veljavnih informacijah naj bi Hrvaška novi sistem uvedla 1. marca 2027, ne že letos jeseni, kot so v zadnjih dneh namigovali nekateri mediji. To so potrdili tako projektna stran Crolibertas kot tudi poročila, ki povzemajo pojasnila Hrvatskih autocest.
Za slovenske voznike je pomemben še en podatek. Hrvatske autoceste so ob pojasnilih o časovnici sporočile, da uvedba novega elektronskega sistema sama po sebi ne bo pomenila višje cestnine. To je verjetno del novice, ki bo pri nas pritegnil največ pozornosti, saj spremembe pri plačevanju pogosto spremlja tudi strah, da bo nova tehnologija prinesla še višje stroške. Po doslej objavljenih informacijah naj se to pri uvedbi sistema Crolibertas ne bi zgodilo.
Novi sistem ne prihaja letos, ampak marca 2027
V zadnjih dneh je v delu medijev zaokrožila informacija, da bi lahko Hrvaška elektronsko cestninjenje uvedla že letos jeseni. Hrvatske autoceste so takšne trditve zavrnile in poudarile, da gre za tehnično ter organizacijsko zelo zahteven projekt, ki poteka v več fazah. Po uradno objavljenih informacijah bo novi sistem v celoti uveden 1. marca 2027. Ta datum izhaja tudi iz zakonskega okvira, sprejetega konec leta 2025.
To ni nepomembna podrobnost. Za voznike pomeni, da bodo tudi v sezoni 2026 na večini hrvaških avtocest še naprej vozili po obstoječem sistemu s cestninskimi postajami. V praksi to pomeni, da se razbremenitve poletnih kolon pred rampami ne gre nadejati še letos, čeprav se projekt na terenu že gradi in testira.
Projekt je že v gradnji, a prehod bo postopen
Prvi portali novega sistema so bili že postavljeni, projekt pa vključuje obsežno infrastrukturo po celotnem avtocestnem omrežju. Po podatkih projekta Crolibertas bo novi model uveden na vseh avtocestah v državi, ki jih upravljajo HAC, Bina Istra in Autocesta Zagreb-Macelj. Skupaj gre za 1338 kilometrov cestninskega omrežja.
Kaj to pomeni za letošnje in prihodnje poletje
Za voznike, ki se že letos odpravljajo na Hrvaško, se v osnovi še nič ne spreminja. Pomembna razlika bo prišla šele po uradnem zagonu sistema. Takrat naj bi glavni cilj postal vožnja brez ustavljanja, brez fizičnih ramp in brez klasičnega ročnega pobiranja cestnine na način, kot ga poznamo danes.
Crolibertas bo deloval na dva načina
Novi sistem bo združil dve tehnologiji. Prva je samodejno prepoznavanje registrskih tablic s kamerami, druga pa uporaba obstoječe oziroma prilagojene elektronske naprave ENC. Projektna stran in spremljajoča poročila navajajo, da bo za osebna vozila do 3,5 tone v ospredju registracija tablice in povezava z veljavnim načinom plačila, medtem ko bo za težja vozila naprava ENC obvezna skupaj s prepoznavo registrske tablice.
Za uporabnike je pomembno predvsem to, da ne bo več klasičnega ustavljanja pred zapornico. Sistem bo zabeležil vozilo med vožnjo in nato cestnino obračunal elektronsko. Na projektni strani Crolibertas izrecno poudarjajo model prostega prometnega toka brez zaustavljanja, kar naj bi skrajšalo čas poti, zmanjšalo porabo goriva v kolonah in omejilo emisije, povezane z zastoji.
Osebna vozila in turisti bodo morali urediti registracijo
To je del spremembe, ki bo za tuje goste najpomembnejši. Vozniki osebnih avtomobilov bodo morali registrirati svojo registrsko tablico in jo povezati s plačilnim sredstvom. Po doslej objavljenih pojasnilih bo to mogoče urediti prek enotne spletne prodajne točke, mobilne aplikacije, drugih digitalnih kanalov, na hitrih pasovih za vključitev ali na prodajnih mestih upravljavcev in partnerjev.
Manj ustavljanja ne pomeni nujno manj priprave
Prav tu bo za slovenske voznike verjetno odločilna uporabniška izkušnja. Novi sistem bo res obljubljal hitrejšo vožnjo, vendar bo zahteval, da si voznik pravočasno uredi vstop v sistem. Če bo registracija enostavna in jasna, bo sprememba sprejeta precej lažje. Če bo postopek zapleten, bodo prvi meseci verjetno prinesli tudi precej zmede med občasnimi uporabniki. To je utemeljena ocena glede na opisano zasnovo sistema, saj je registracija številke in plačilnega kanala osrednji del modela za osebna vozila.
Slovence najbolj zanima vprašanje cene
Tehnologija je pomembna, vendar večino voznikov najprej zanima nekaj drugega: ali bo pot dražja. HAC je ob zadnjih pojasnilih sporočil, da uvedba novega sistema ne bo zvišala cestnine. To je v sedanjem trenutku najmočnejše javno sporočilo za uporabnike, posebej za slovenske dopustnike, ki hrvaške avtoceste množično uporabljajo v poletnih mesecih.
Pri tem je vseeno dobro ohraniti nekaj trezne previdnosti. Izjava pomeni, da sama uvedba elektronskega modela ne bo podražila cestnine, ne pomeni pa nujno, da se tarife v prihodnje nikoli ne bodo spreminjale zaradi drugih odločitev. Projektna stran tudi poudarja večjo fleksibilnost pri oblikovanju tarifnih modelov, kar kaže, da bo novi sistem tehnično omogočal bolj raznolike načine obračuna.
Nova tehnologija brez višje cene je politično močno sporočilo
Prav ta kombinacija, hitrejši pretok in obljuba brez podražitve, je za javnost verjetno ključna. Hrvaška želi z novim modelom očitno doseči, da bi vozniki spremembo razumeli kot poenostavitev poti, ne kot dodatno finančno breme. Za državo, ki je močno odvisna od turističnega prometa, je takšno sporočilo logično in tudi pričakovano.
Na cesti bo največ pomenilo to, ali bo sistem res deloval gladko
Na papirju je Crolibertas videti kot sprememba, ki jo je bilo le vprašanje časa. Brezstični prehodi, samodejno branje tablic, elektronsko plačilo in manj kolon pred rampami zvenijo kot logična posodobitev. Resnični preizkus pa bo prišel v prvih turističnih konicah po uvedbi. Prav takrat bo jasno, ali bo sistem dovolj intuitiven za domače in tuje voznike, ali bodo prodajni kanali delovali brez zastojev in ali bo prehod na novo ureditev res zmanjšal poletno nervozo na avtocestah.
Za zdaj je najpomembneje to, da se časovnica ne bo zgodila čez noč. Vozniki imajo še nekaj časa, da spremljajo razvoj, Hrvaška pa, da sistem pripravi do stopnje, pri kateri bo lahko brez zapletov prevzel milijone poletnih poti. Če bo projekt izpeljan tako, kot ga predstavljajo danes, bodo največjo razliko opazili prav tisti, ki so doslej največ časa izgubili med zapornicami in počasnim približevanjem cestninskim postajam. Za slovenske voznike je novica torej dvojna: sprememba prihaja. A ne še letos, in vsaj po zdajšnjih zagotovilih ne bi smela pomeniti višje cestnine.
