Tri kuhinjske navade, ki jedi delajo slabše – ne da bi to opazili

Nekatere navade v kuhinji se prenašajo iz generacije v generacijo. Meso pred pripravo splaknemo, mleko postavimo v vrata hladilnika, isto gobico uporabljamo več tednov, poškodovano konzervo pa odpremo, ker je vsebina na prvi pogled še povsem običajna. Takšna opravila delujejo nepomembno, vendar lahko vplivajo na varnost živil, njihovo obstojnost in količino hrane, ki na koncu pristane v smeteh.

Največ težav ne povzroči ena velika napaka, temveč zaporedje drobnih odločitev. Kapljice s surovega mesa dosežejo korito, stara krpa jih prenese na delovno površino, nato pa na isti deski narežemo zelenjavo za solato. Hrana je lahko videti brezhibno, čeprav so se mikroorganizmi že razširili po kuhinji.

Dobro organizirana priprava hrane zato ne zahteva pretirane sterilnosti. Potrebni so čiste roke, ločeni pripomočki, ustrezna temperatura in nekoliko več pozornosti pri shranjevanju.

Kuhanje rižote na žaru
Kuhanje rižote na žaru

Pri kuhinjskem koritu se začne največ nepotrebnih tveganj

Surovega mesa in perutnine pred kuhanjem ni priporočljivo prati. Voda bakterij ne odstrani zanesljivo, lahko pa jih z drobnimi kapljicami razprši po koritu, pipi, posodi in bližnjih delovnih površinah. Za varnost poskrbi primerna toplotna obdelava, ne spiranje pod tekočo vodo.

Sadje in zelenjava zahtevata drugačen pristop. Pred rezanjem ali uživanjem ju temeljito speremo pod tekočo vodo, tudi če nameravamo odstraniti lupino. Milo, detergent in gospodinjska čistila za ta namen niso primerni. Pranje pomaga odstraniti zemljo, umazanijo in del površinskih nečistoč, ne zagotovi pa popolne odstranitve vseh mikroorganizmov.

Gobica, ki ostane mokra, hitro postane težava

Pomivalne gobice in večkrat uporabljene kuhinjske krpe ostajajo vlažne ter pogosto vsebujejo ostanke hrane. Prav zaradi tega lahko postanejo vir prenosa mikroorganizmov na roke, posodo in površine. NIJZ priporoča pogosto menjavanje gobic, kuhinjske krpe pa naj bodo redno oprane pri dovolj visoki temperaturi.

Krpe je po uporabi smiselno razprostreti, da se popolnoma posušijo. Obrabljene rezalne deske z globokimi zarezami je bolje zamenjati, površine in nože pa pomiti takoj po pripravi surovega mesa, rib ali jajc. Ločena deska za surova živila precej zmanjša možnost, da bi onesnažili že pripravljeno hrano.

Hladilnik, zelenjava
Hladilnik, zelenjava

Hladilnik ni povsod enako hladen

Mleko, jogurt, smetana in drugi hitro pokvarljivi izdelki potrebujejo stabilno nizko temperaturo. Vrata hladilnika so pogosto izpostavljena največjim temperaturnim nihanjem, saj ob vsakem odpiranju pridejo v stik s toplejšim zrakom. Mlečne izdelke je zato bolje hraniti na notranji polici, hladilnik pa naj bo nastavljen na približno štiri stopinje Celzija ali manj.

Na vratih lahko ostanejo gorčica, vložena zelenjava, omake in druga živila, ki bolje prenašajo nihanje temperature. Surovo meso naj bo v zaprti posodi na spodnji polici, da njegovi sokovi ne morejo kapljati na drugo hrano.

Pomembno je tudi razlikovanje med oznakama na embalaži. Datum »porabiti do« se nanaša na varnost hitro pokvarljivih živil in ga je treba upoštevati. Oznaka »uporabno najmanj do« govori predvsem o kakovosti. Tak izdelek je lahko uporaben tudi pozneje, če je bil pravilno shranjen, embalaža ni poškodovana ter so videz, vonj in okus običajni.

Pregreto olje in poškodovana embalaža nista nedolžna podrobnost

Olja ni smiselno segrevati do močnega dimljenja. Takrat se njegova kakovost slabša, nastajajo produkti razgradnje, okus hrane pa postane ostrejši. Za cvrtje izberemo olje, namenjeno višjim temperaturam, temperaturo pa zmanjšamo takoj, ko se začne kaditi. Tudi pogosto ponovno segrevanje istega olja ni dobra navada.

Posebno previdnost zahtevajo pločevinke. Rahla vdolbina na sredini nepoškodovane konzerve še ne pomeni nujno nevarnosti, zavreči pa je treba napihnjene, puščajoče, močno zarjavele ali globoko udrte pločevinke, zlasti če je poškodovan rob ali spoj. Vsebine sumljive embalaže ne pokušamo.

Najbolj uporabna kuhinjska pravila so pogosto tudi najpreprostejša: živila kupujemo načrtno, starejše zaloge postavimo v ospredje, ostanke shranimo v čistih posodah in redno pregledamo hladilnik. Tako zmanjšamo možnost okužbe, ohranimo hrano dlje uporabno in zavržemo manj tistega, kar smo že plačali.

Blaž

Blaž je glavni pisec in urednik portala Vse za moj dan. Piše o domu, vrtu, hrani, potovanjih, Jadranu in vsakdanjih odločitvah slovenskih bralcev. Pri člankih daje prednost uporabnosti, jasnim razlagam in preverjenim informacijam.

Morda bi vas zanimalo tudi

Vse za moj dan
Pregled zasebnosti

Spletna stran uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo kar najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in omogočajo funkcije, kot so prepoznavanje ob ponovnem obisku naše spletne strani ter pomoč naši ekipi pri razumevanju, kateri deli spletne strani so vam najbolj zanimivi in uporabni.