Potonike znajo biti najbolj razkošen del pomladnega vrta, hkrati pa tudi ena večjih vrtnarskih ugank. Rastlina je lahko na videz zdrava, listi so močni, stebla pokončna, popki lepo oblikovani, nato pa se vse ustavi. Namesto velikega, dišečega cveta ostane trd, zaprt popek, ki se počasi posuši, porjavi ali odpade. Za ljubitelje potonik je to še posebej neprijetno, ker rastlina na cvetenje pripravlja celo sezono, razočaranje pa se pokaže tik pred najlepšim trenutkom.
Razlogov je več, zato pri potonikah redko pomaga en sam hiter odgovor. Zaprti popki so lahko posledica vremena, preglobokega sajenja, premalo sonca, pomanjkanja hranil, bolezni ali stresa po presajanju. Dobra novica je, da večina težav ni dokončna. Potonika je dolgoživa rastlina, ki se lahko ob pravilni oskrbi v naslednjih letih popravi in znova bogato zacveti.
Popki se ne odprejo, kadar rastlina nima dovolj moči
Potonika za cvetenje potrebuje veliko energije. Če rastlina raste v senci, ima premalo hranil ali jo duši konkurenca drugih rastlin, pogosto oblikuje popke, nato pa jih ne more pripeljati do polnega cveta. To se vidi posebej pri starejših grmih, ki so jih prerasli grmovnice, ograje ali drevesa. Listi so lahko še vedno lepi, cvetenje pa slabi.
Najboljše mesto za potonike je sončno, z vsaj šestimi urami neposredne svetlobe na dan. V rahli polsenci lahko še uspevajo, a popki pogosteje ostanejo majhni ali se odprejo le delno. Tla naj bodo rodovitna, odcedna in ne preveč mokra. Potonike ne marajo stoječe vode ob koreninah, ker to oslabi koreninski sistem in poveča možnost bolezni.
Pregloboko sajenje je tiha napaka
Pri zelnatih potonikah je globina sajenja ključna. Očesa oziroma brsti na koreniki ne smejo biti pregloboko pod zemljo. Če so zakopani predaleč, rastlina pogosto lepo ozeleni, cvetov pa je malo ali jih sploh ni. To je ena najpogostejših napak pri presajanju ali sajenju novih potonik.
Če potonika več let ne cveti ali ima popke, ki se slabo razvijajo, preverite, ali je posajena pregloboko. Jeseni jo je mogoče previdno dvigniti in posaditi plitveje. Pri tem ne hitite, saj potonike ne marajo pogostega premikanja. Po presajanju si lahko vzamejo leto ali dve, preden znova pokažejo polno cvetenje.
>>> ZANIMIVO: Potonike spomladi potrebujejo pravo pomoč: da bodi močne in pokončne
Vreme lahko pokvari cvetenje v nekaj dneh
Potonike razvijejo popke v obdobju, ko je vreme pogosto nepredvidljivo. Hladen val, pozna slana, dolgotrajen dež ali nenadna vročina lahko ustavijo odpiranje. Popki, ki jih poškoduje mraz, pogosto potemnijo, otrdijo in se ne razvijejo več. Po večdnevnem dežju se lahko na njih pojavijo rjave lise, zunanji lističi se zlepijo, cvet pa ostane ujet.
Tudi suša ni nedolžna. Če rastlina ravno v času oblikovanja popkov nima dovolj vode, lahko del popkov zavrže. Pri potonikah je zalivanje najpomembnejše spomladi, pred cvetenjem, in po cvetenju, ko rastlina nabira zaloge za naslednje leto. Zalivamo redkeje, a temeljito, po tleh in ne po popkih.
Mravlje niso krive za zaprte popke
Na popkih potonik pogosto opazimo mravlje, zato jih marsikdo obtoži, da preprečujejo cvetenje. V resnici jih privlači sladek izloček na popkih. Mravlje običajno niso vzrok težave in jih ni treba odstranjevati z močnimi sredstvi. Zaprti popki imajo drug razlog, najpogosteje vreme, šibkost rastline ali bolezen.
Bolezni se pokažejo kot rjavi, mehki ali plesnivi popki
Če popki porjavijo, se zmehčajo ali imajo sivkast plesniv videz, gre lahko za glivično okužbo, pogosto povezano z vlažnim vremenom in slabo zračnostjo. Potonike, posajene preveč skupaj, ob zidu ali med gostim rastjem, se po dežju počasneje sušijo. Takšni pogoji so ugodni za okužbe.
Okužene popke in liste odstranite ter jih ne odlagajte na kompost, če sumite na bolezen. Jeseni porežite nadzemni del rastline in odstranite ostanke z grede. S tem zmanjšate količino okuženega materiala za naslednjo sezono. Spomladi poskrbite, da okrog rastline ni pregoste zastirke tik ob steblih in da zrak lahko kroži.
Preveč dušika pomeni veliko listov, manj cvetov
Gnojenje je pri potonikah koristno, vendar pretiravanje škodi. Preveč dušika spodbuja bujno listno rast, cvetenje pa je lahko slabše. Bolj smiselna je zmerna uporaba komposta ali gnojila za cvetoče trajnice, kjer ni poudarek samo na dušiku. Gnojimo po pameti, najbolje zgodaj spomladi in po cvetenju, ne tik pred odpiranjem popkov.
Kaj lahko naredite zdaj in kaj prihodnjo sezono?
Če so popki že zaprti, rjavi ali suhi, jih letos verjetno ne boste več rešili. Odstranite poškodovane dele, rastlino opazujte in ji zagotovite enakomerno vlago. Ne režite zdravih listov po cvetenju, saj so pomembni za hranjenje korenin. Liste pustite do jeseni, dokler naravno ne propadejo.
Za prihodnje leto preverite lego, svetlobo, globino sajenja in zračnost. Če je potonika v senci, razmislite o presaditvi na bolj sončno mesto. Če je bila posajena pregloboko, jo jeseni popravite. Če je težava vlaga, izboljšajte odcednost tal in zmanjšajte gnečo okoli rastline.
Potonika nagradi potrpežljive vrtnarje
Potonike niso rastline za nenehno prestavljanje in hitre popravke. Najlepše cvetijo tam, kjer imajo mir, sonce, odcedna tla in dovolj prostora. Zaprti popki so signal, da je v ravnovesju nekaj narobe, ne pa dokaz, da je rastlina izgubljena.
Najboljša vrtnarska poteza je miren pregled. Poglejte, koliko sonca dobi rastlina, ali so popki poškodovani od vremena, ali so na njih znaki plesni, ali je zemlja premokra in ali je potonika morda posajena pregloboko. Odgovor je pogosto v eni od teh podrobnosti. Naslednje cvetenje se začne veliko prej, kot se odpre prvi cvet: v zdravih listih, dobri oskrbi po cvetenju in pravilni pripravi rastline na novo sezono.
