Urban Vidmar je ponovno navdušil svoje oboževalce s čustveno balado Sam. Pesem prihaja ob koncu leta in napoveduje zimsko obdobje intimnih koncertov, kjer bo Vidmar svoje občinstvo popeljal skozi zgodbo boleče izgube in soočanja z osamljenostjo. Njegova nova pesem, ki jo spremljajo baladni ritmi in globoko izpovedno besedilo, že pridobiva pozornost tako na radiu kot tudi na spletnih platformah.
Pesem o globoki izgubi in sprejemanju odgovornosti
Besedilo pesmi “Sam” nas popelje v svet nekoga, ki se sooča z bolečino ob izgubi ljubljene osebe, za kar krivi predvsem sebe. Z vsakim verzom Urban Vidmar izraža globoko občutenje izgube in nemoči, saj se zaveda, da se ne more vrniti v preteklost in popraviti napak. S pesmijo nas opomni na človeško ranljivost, saj besede, kot so: “Da bi umrl zate, pozno sem dojel, zdaj brez tebe bom mlad ostarel” govorijo o tistem trenutku, ko oseba spozna, da je izgubila nekoga pomembnega, ko je že prepozno.
Refren, ki izraža srčno bolečino
Refren pesmi “Sam” je srceparajoč in zlahka se dotakne vsakogar, ki je kdaj doživel izgubo. S preprosto, a čustveno nabito melodijo Vidmar poje: “Ne znam bit sam, rad bi plesal kot sva nekoč midva, bi se vrnil k tebi, a se ne da. Ta praznina v meni ubija me, ta praznina neskončna, kjer je srce.”
Besedilo refrena izraža globoko praznino in hrepenenje po nečem, kar se ne more vrniti. Praznina, ki jo oseba občuti po izgubi ljubljene osebe, je neznosna in Vidmar to mojstrsko prenese v pesem, ki jo poslušalci občutijo kot svojo lastno izkušnjo.
Pesem Sam – tekst:
Me življenje teplo je,
kdo je kriv za to, kdo ve;
a da sem te iz rok spustil,
sem pa jaz edini kriv.
Da bi umrl zate, pozno sem dojel,
zdaj brez tebe bom mlad ostarel.
Ne znam bit sam,
rad bi plesal kot sva nekoč midva,
bi se vrnil k tebi, a se ne da.
Ne znam bit sam,
ta praznina v meni ubija me,
ta praznina neskončna, kjer je srce.
Ne znam, ne znam bit sam.
Pa se delam, da te imam.
Zdaj sam hodim naokrog,
brez zavetja tvojih rok.
Ko že mislim, da mi gre,
nekaj nate spomni me.
