Prebivalci Posavja kar 84 odstotkov vseh poti opravijo z osebnim avtomobilom, medtem ko slovensko povprečje znaša 68 odstotkov. Hkrati skoraj ena od štirih poti v regiji traja manj kot pet minut. Prav v teh kratkih vsakodnevnih poteh pripravljavci nove prometne strategije vidijo največ prostora za spremembe.
V Posavju namreč nastaja Regionalna celostna prometna strategija, krajše RCPS, s katero želijo ugotoviti, kje so največje prometne težave in kateri ukrepi bi lahko izboljšali dostopnost, varnost ter možnosti za hojo, kolesarjenje in javni prevoz.
Avtomobil je v Posavju daleč najpogostejša izbira
Podatki, predstavljeni v okviru priprave strategije, kažejo precej izrazito odvisnost regije od osebnega avtomobila.
Z njim prebivalci opravijo 83,9 odstotka poti. Hoja in tek skupaj predstavljata 9,3 odstotka, preostali načini potovanja pa 6,9 odstotka. Delež poti z avtomobilom je tako občutno višji od slovenskega povprečja. V Posavju znaša približno 84 odstotkov, na ravni države pa 68 odstotkov.
Eden od razlogov je lahko tudi značilna poselitev Posavja. Naselja, delovna mesta, trgovine, šole in druge storitve so pogosto razpršeni, zato brez avtomobila številnih poti ni preprosto opraviti. A vsi premiki niso dolgi.
Kako potujejo v Posavju?
Kliknite na način potovanja in preverite deleže. Nato spodaj izračunajte, koliko kratkih poti bi lahko v enem tednu opravili drugače.
Avtomobil daleč pred drugimi načini
Prebivalci Posavja z osebnim avtomobilom opravijo skoraj 84 odstotkov vseh poti. Slovensko povprečje znaša približno 68 odstotkov.
Razlika znaša približno 16 odstotnih točk.
Skoraj ena od štirih poti traja manj kot pet minut
Prav pri teh poteh pripravljavci strategije vidijo največ možnosti za hojo in kolesarjenje.
Koliko kratkih voženj bi lahko zamenjali s hojo ali kolesom?
Izberite, koliko kratkih poti z avtomobilom na teden bi lahko opravili drugače.
Rezultat se bo prikazal tukaj.
Podatki prikazujejo način potovanja prebivalcev in potencial za spremembe pri kratkih vsakodnevnih poteh. Posamezne poti se seveda razlikujejo glede na razdaljo, dostopnost, varnost in druge okoliščine.
Skoraj ena od štirih poti je krajša od petih minut
Analiza je pokazala podatek, ki posebej izstopa: skoraj četrtina vseh poti traja manj kot pet minut.
To pomeni, da je med vsakodnevnimi vožnjami veliko zelo kratkih poti. Del takšnih premikov bi bilo, kjer razmere to omogočajo, mogoče opraviti peš ali s kolesom.
Pripravljavci strategije prav tu vidijo potencial za spremembe. Ne gre za pričakovanje, da bi prebivalci avtomobile preprosto opustili. V regiji, kjer so razdalje med posameznimi kraji pogosto precejšnje, bi bilo to za številne ljudi nerealno.
Drugače pa je pri poti do bližnje trgovine, šole, športnega objekta ali drugega cilja, ki je oddaljen le nekaj minut.
Če bi bil del teh poti opravljen drugače, bi to lahko pomenilo manj kratkih avtomobilskih voženj, manjšo prometno obremenitev in hkrati več vsakodnevnega gibanja.
Strategija je trenutno še v fazi analize
Regionalna celostna prometna strategija še ni dokončana. Trenutno poteka analiza obstoječega stanja, pri kateri želijo vključiti tudi prebivalce in druge uporabnike prostora.
Doslej so bile izvedene delavnice, tematske javne razprave in pogovori z različnimi deležniki. Zbrane ugotovitve naj bi nato uporabili pri pripravi konkretnih ukrepov. Pomemben del postopka je tudi vprašanje, kaj prebivalcem danes preprečuje, da bi pogosteje hodili peš, uporabljali kolo ali izbrali drugo možnost.
Pri petminutni poti namreč sama razdalja ni vedno glavna ovira. Veliko lahko pomenijo varna pešpot, urejen pločnik, kolesarska povezava, prečkanje prometne ceste ali možnost varnega parkiranja kolesa.
Predloge lahko oddajo tudi prebivalci
Dosedanje ugotovitve priprave RCPS so predstavljene tudi na razstavi v posavskih knjižnicah in na spletni strani Regionalne razvojne agencije Posavje.
Prebivalci lahko pri nastajanju dokumenta sodelujejo tudi z lastnimi predlogi in pobudami prek digitalne javne razprave.
Prav odzivi ljudi bodo pomembni pri naslednjem delu priprave strategije. Statistika namreč pokaže, kako ljudje potujejo danes, ne pove pa vedno, zakaj določeno pot opravijo z avtomobilom in kaj bi moralo biti drugače, da bi bila druga možnost dejansko uporabna.
Za Posavje bo zato eno osrednjih vprašanj naslednje faze precej konkretno: koliko od skoraj četrtine zelo kratkih poti bi bilo ob boljših pogojih mogoče opraviti brez avtomobila?
