Ime Pekel v Sloveniji vedno pritegne pogled. Na zemljevidu deluje kot šala, v pogovoru kot odličen naslov, v resnici pa gre za dve povsem običajni naselji z nenavadno močnim imenom. Eno je v občini Trebnje, drugo v občini Maribor. Obe naselji sta majhni, a dovolj zanimivi, da že nekaj osnovnih statističnih podatkov odpre zgodbo o prostoru, prebivalcih in slovenski posebnosti: pri nas lahko človek povsem resno reče, da živi v Peklu.
Podatki za leta od 2022 do 2025 kažejo, da se v obeh Peklih število prebivalcev ni zmanjševalo. Nasprotno, v trebanjskem Peklu je prebivalstvo v štirih letih zraslo s 75 na 82 ljudi. V mariborskem Peklu se je v istem obdobju število prebivalcev povečalo s 176 na 191. To niso številke velikih migracijskih valov, a pri majhnih naseljih je že nekaj novih prebivalcev opazna sprememba. Ime je ognjeno, statistika pa precej zemeljska.
Dva Pekla, dve občini, dve različni sliki
Slovenija ima veliko nenavadnih krajevnih imen, od takšnih, ki nasmejijo, do takšnih, ki vzbudijo radovednost. Pekel je med tistimi, ki jih človek ne pozabi. A en Pekel ni enak drugemu. Trebanjski Pekel je po površini zelo majhen, meri 0,408 kvadratnega kilometra. Mariborski Pekel je precej večji, njegova površina znaša 1,963 kvadratnega kilometra.
Razlika v površini pojasni tudi zanimiv kontrast pri gostoti prebivalstva. Pekel v občini Trebnje ima leta 2025 82 prebivalcev na zelo majhnem prostoru, zato je gostota 194 prebivalcev na kvadratni kilometer. Pekel v občini Maribor ima sicer več prebivalcev, 191, a zaradi večje površine precej nižjo gostoto, 90 prebivalcev na kvadratni kilometer.
Manjši Pekel je gosteje poseljen
Trebanjski Pekel je po številu prebivalcev manjši, a bolj zgoščen. Leta 2022 je imel 75 prebivalcev, leto pozneje 78, leta 2024 79 in leta 2025 82. Rast je počasna, vendar stalna. Pri tako majhnem naselju je sedem ljudi razlike v štirih letih že dovolj, da se opazi v statistiki, morda tudi v vsakdanjem življenju.
Razmerje med moškimi in ženskami se je v teh letih nekoliko spreminjalo. Leta 2022 je bilo v naselju 36 moških in 39 žensk. Leta 2025 pa 42 moških in 40 žensk. Trebanjski Pekel je tako v zadnjem podatkovnem letu rahlo bolj moški, čeprav je bila slika na začetku opazovanega obdobja drugačna.
Mariborski Pekel je večji in številčnejši
Pekel v občini Maribor je po številu prebivalcev precej večji. Leta 2022 je imel 176 prebivalcev, leta 2023 185, leto zatem 177, leta 2025 pa 191. Podatek kaže nihanje, vendar je končna številka najvišja v prikazanem obdobju. V primerjavi z letom 2022 je naselje pridobilo 15 prebivalcev.
Zanimivo je tudi razmerje med spoloma. Leta 2025 je v mariborskem Peklu živelo 103 moških in 88 žensk. Moških je bilo več v vseh prikazanih letih. Leta 2023 je bilo razmerje 105 moških proti 80 ženskam, leta 2024 pa 98 moških proti 79 ženskam. To ni podatek, ki bi sam po sebi razlagal življenje v kraju, je pa ena izmed tistih demografskih podrobnosti, ki pri majhnih naseljih hitro izstopijo.
Gostota ostaja presenetljivo stabilna
Čeprav se število prebivalcev v mariborskem Peklu spreminja, gostota ostaja med 90 in 94 prebivalci na kvadratni kilometer. Leta 2022 je znašala 90, leta 2023 94, leta 2024 spet 90 in leta 2025 prav tako 90. Razlog je večja površina naselja. Pri skoraj dveh kvadratnih kilometrih se nekaj deset prebivalcev porazdeli precej drugače kot v trebanjskem Peklu.
Imamo tudi slap, sotesko in jamo
Imamo pa v Sloveniji še nekaj znamenitosti, ki so povezane z imenom Pekel.
Slap Pekel najdete na pobočju Bohorja v Mestni občini Krško. Soteska Pekel je pri Borovnici, jama z istim imenom pa je pri Šempetru v Savinjski dolini
Zakaj takšna imena pritegnejo toliko pozornosti?
Krajevna imena imajo svojo moč. Ime Pekel je najboljši primer. Lahko označuje sotesko, težje dostopen teren, temnejši predel, kraj z zahtevnimi naravnimi razmerami ali staro ljudsko predstavo o prostoru. Veliko slovenskih krajevnih imen izvira iz pokrajine, rastlinja, lastnikov zemljišč, cerkvenih povezav, živali ali značilnosti terena. Pekel zato ni nujno ime, povezano z versko predstavo pekla, temveč je lahko opis prostora, ki se je nekoč ljudem zdel neprijazen, zaprt, strm, senčen ali težje prehoden.
Za sodobnega bralca pa ime deluje drugače. Takoj ustvari naslov, vzbudi radovednost in sproži vprašanje: ali tam res kdo živi? Podatki kažejo, da ne samo živijo, ampak se število prebivalcev v obeh naseljih v zadnjih letih celo povečuje.
Naselje z nenavadnim imenom ima prednost v spominu
Veliko slovenskih vasi je za širšo javnost skoraj nevidnih, dokler jih ne omeni kak poseben dogodek, razgled, običaj ali ime. Pekel te težave nima. Ime si zapomnimo takoj. To je lahko zanimiva prednost za lokalno identiteto, turistično radovednost ali preprosto za pogovor.
A za prebivalce je Pekel najbrž predvsem dom. Tam niso samo številke, temveč hiše, poti, sosedje, dnevne navade in običajno življenje. Ime je za obiskovalce posebnost, za domačine pa verjetno nekaj povsem normalnega.
Kaj nam povedo številke za leto 2025?
Leta 2025 ima Pekel v občini Trebnje 82 prebivalcev, od tega 42 moških in 40 žensk. Naselje meri 0,408 kvadratnega kilometra, gostota prebivalstva pa znaša 194 prebivalcev na kvadratni kilometer. To je majhno, zgoščeno naselje, ki je v štirih letih počasi raslo.
Pekel v občini Maribor ima leta 2025 191 prebivalcev, od tega 103 moške in 88 žensk. Površina naselja je 1,963 kvadratnega kilometra, gostota pa 90 prebivalcev na kvadratni kilometer. To je večje, razpršenejše naselje, ki ima skoraj 110 prebivalcev več kot trebanjski Pekel.
Število prebivalcev v obeh naseljih leta 2025
Trebanjski Pekel: 82 prebivalcev.
Mariborski Pekel: 191 prebivalcev.
Skupaj imata obe naselji z imenom Pekel leta 2025 273 prebivalcev. To pomeni, da bi lahko rekli, da v slovenskih Peklih živi skoraj tristo ljudi, vendar bi bila to že nekoliko preveč vabljiva poenostavitev za naslov. Bolj natančno je: v dveh slovenskih naseljih z imenom Pekel živi 273 prebivalcev.
Pekel je slovenska posebnost, ki jo je vredno pogledati
Zgodba o dveh Peklih ni samo zabavna domislica za radovedne bralce. Je tudi opomnik, da slovenski prostor skrivajo majhna naselja, ki jih pogosto spregledamo. V njih se demografske spremembe vidijo drugače kot v mestih. Pet novih prebivalcev ni statistična malenkost, temveč lahko pomeni novo družino, prenovljeno hišo, več otrok, drugačen utrip ulice ali bolj živahno lokalno skupnost.
Oba Pekla kažeta, da majhna naselja niso nujno zgodba o praznjenju. Trebanjski je od leta 2022 do 2025 zrasel za sedem prebivalcev. Mariborski je v istem času pridobil 15 prebivalcev. To ni velika rast, je pa dovolj, da ime Pekel ne ostane samo zanimivost na zemljevidu.
Morda je prav v tem najboljša poanta. Pekel je lahko ime, ki nas nasmeji, a za ljudi, ki tam živijo, je to domači naslov. In če sodimo po zadnjih številkah, se slovenska Pekla ne praznita. Nasprotno, v obeh je leta 2025 več prebivalcev kot leta 2022. Ime se sliši ostro, življenje pa očitno teče naprej povsem po svoje.
