Ljubitelji kostanja bi si morali na koledarju označiti torek, 20. oktober. Pred sredinim poslabšanjem vremena bo po Sloveniji zapihal južni do jugozahodni veter, ki lahko z dreves strese tudi kostanj, ki je doslej ostal ujet v ježicah. Ponekod bi bil zato to lahko eden boljših dni za poznojesensko nabiranje.
Po vremenski napovedi Agencije Republike Slovenije za okolje bo v torek na zahodu države precej oblačno, predvsem v hribovitem svetu bo že občasno rahlo deževalo. Več sonca bo na vzhodu Slovenije, kjer bodo razmere za sprehod po kostanjevih gozdovih predvidoma ugodnejše. V sredo se bodo padavine okrepile in razširile nad večji del države.
Veter opravi delo, ki ga nabiralci pogosto spregledajo
Pri nabiranju kostanja večina ljudi najprej pogleda pod drevo. Če je tam malo plodov, pogosto sklepajo, da je sezona že končana ali da so jih pobrali drugi obiskovalci gozda.
Toda pogled v krošnjo lahko pokaže drugačno sliko.
Tudi v drugi polovici oktobra so lahko na kostanjih še številne ježice, v katerih se skrivajo dozoreli plodovi. Nekatere so že odprte, vendar kostanj še ni padel na tla. Druge se odprejo šele nekoliko pozneje.
Pri tem ima pomembno vlogo veter. Ko se krošnje začnejo močneje zibati, se lahko odlomijo peclji ježic, iz odprtih ježic pa izpadejo posamezni kostanji.
Že nekaj močnejših sunkov vetra lahko povzroči, da je pod drevesom precej več kostanja kot dan prej.
Prav zato se splača obiskati tudi drevesa, pod katerimi smo pred nekaj dnevi našli le malo plodov.
Zakaj je torek, 20. oktober, zanimiv za nabiralce?
Torkov veter bo povezan s spremembo vremena, ki se obeta sredi tedna. Pred prihodom vremenske motnje bo nad Slovenijo dotekal toplejši in vlažnejši zrak, zapihal pa bo južni do jugozahodni veter.
Takšne razmere lahko pospešijo odpadanje dozorelih ježic, čeprav bo količina odpadlega kostanja odvisna predvsem od zrelosti plodov, moči vetra in lege gozda.
Najboljši rezultat lahko pričakujemo pod drevesi, na katerih je še veliko zrelih ježic. Veter namreč ne more nadomestiti zorenja, lahko pa pomaga sprostiti plodove, ki so že pripravljeni na odpadanje.
Po trenutni napovedi bo v sredo, 21. oktobra, vreme manj primerno za nabiranje. Padavine se bodo okrepile najprej na zahodu in nato zajele večji del države.
Kdor namerava še nabrati nekaj kilogramov domačega kostanja, naj zato spremlja predvsem torkove razmere.
Najbolje je nabirati po vetru, ne med močnimi sunki
Čeprav veter pomaga stresati kostanj, nabiranje med močnejšimi sunki ni priporočljivo. Z dreves lahko poleg ježic padajo tudi suhe veje.
Boljša izbira je čas, ko veter oslabi oziroma poneha. Takrat lahko pod krošnjami najdemo sveže odpadle plodove, ne da bi se po nepotrebnem izpostavljali nevarnosti.
Koristno je biti pozoren tudi na razliko med sveže odpadlim in starejšim kostanjem. Sveži plodovi imajo običajno gladko, svetlečo lupino in so na otip čvrsti. Kostanj, ki že dlje časa leži na mokrih tleh, pa lahko začne plesneti ali propadati.
Posebej dobro preglejmo plodove z luknjicami, razpokami ali mehkimi deli. Takšne je bolje pustiti v gozdu.
Kaj pa nižje temperature?
Ohladitve jeseni sovpadajo z dozorevanjem kostanja in postopnim odpadanjem ježic, vendar sam mraz ni glavni razlog, da kostanj pade z drevesa.
Pomembnejši so dozorelost plodov, sušenje in odpiranje ježic ter mehanski vplivi, kot sta veter in zibanje vej.
Zato tudi po hladni noči ni nujno, da bo pod drevesom več kostanja. Po vetrovnem dnevu pa je razlika lahko precej opaznejša.
Sezona nabiranja se med posameznimi območji razlikuje. Na toplejših legah je lahko kostanj že večinoma odpadel, drugod pa se na drevesih še držijo zadnje ježice.
Če bo v torek veter dovolj močan, da bo stresel preostale zrele plodove, se lahko za nabiralce ponudi še ena lepa priložnost pred koncem sezone.
Pri nabiranju velja upoštevati tudi slovenska pravila za rekreativno nabiranje gozdnih plodov. Posameznik lahko v okviru dovoljenega rekreativnega nabiranja praviloma nabere do dva kilograma kostanja na dan, ob upoštevanju morebitnih lokalnih omejitev.
Kostanj, ki ga naberemo, je najbolje čim prej pregledati, odstraniti poškodovane plodove in ga do priprave hraniti na hladnem. Svež kostanj se namreč precej hitreje kvari, kot se zdi na prvi pogled.
