Dim iz sosedovega dimnika je že kdaj zmotil skoraj dve tretjini sodelujočih v anketi o kakovosti zraka. Kar 73 odstotkov vprašanih meni, da je zrak pozimi slabši, 54 odstotkov pa jih kot vir onesnaževanja prepoznava individualna kurišča. Podatki kažejo, da se prebivalci vse bolj zavedajo vpliva ogrevanja na zrak, ki ga dihajo.
Rezultate raziskave so predstavili ob začetku kurilne sezone, ko so Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje (ARSO), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in druge organizacije opozorili na posledice nepravilnega kurjenja.
Skoraj dve tretjini je že zmotil dim iz sosednje hiše
Anketa razkriva zanimivo nasprotje. Čeprav 59 odstotkov vprašanih meni, da kurjenje biomase onesnažuje zrak, jih 43 odstotkov za ogrevanje uporablja prav lesno biomaso.
To samo po sebi ne pomeni, da vsi ti uporabniki povzročajo čezmerno onesnaženje. Veliko je odvisno od vrste peči, kakovosti goriva in načina kurjenja.
Zakaj se torej zdi, da dim iz sosednjih dimnikov postaja vse večja težava?
Del odgovora je v večjem zavedanju o vplivu onesnaženega zraka na zdravje. Raziskava kaže, da ljudje problem prepoznavajo, vendar ne dokazuje, da jih dim danes dejansko moti bolj kot pred leti.
Drugi razlog so razmere pozimi. V hladnih, mirnih dneh se dim in drobni delci slabše razpršijo. Onesnažen zrak se lahko zadržuje v bližini hiš, še posebej v kotlinah in dolinah.
Presenetljiv podatek: mala kurišča prispevajo večino emisij najdrobnejših delcev
Po podatkih ARSO so mala kurišča leta 2024 prispevala 53 odstotkov vseh državnih emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij delcev PM2,5. Gre za deleže izpustov, ne za deleže dejansko izmerjene onesnaženosti na posamezni lokaciji.
Delci PM2,5 so posebej problematični zaradi svoje majhnosti. Prodrejo lahko globoko v pljuča, izpostavljenost onesnaženemu zraku pa je povezana tudi z boleznimi srca in ožilja.
Na NIJZ opozarjajo, da so posebej ranljivi otroci, starejši, nosečnice ter ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in srca.
Kaj lahko storite, da iz vašega dimnika prihaja manj dima?
Strokovnjaki priporočajo predvsem uporabo suhih drv, pravilno kurjenje in redno vzdrževanje peči ter dimnika.
Les naj bo ustrezno posušen, njegova vlažnost pa naj bo manjša od 20 odstotkov. Vlažna drva slabše gorijo, povzročajo več dima in povečujejo nastajanje saj ter oblog v dimniku.
V peč ne sodijo odpadki, barvan ali drugače neustrezen les. Nepravilno kurjenje lahko poleg večjih izpustov poveča tudi nevarnost dimniškega požara in nastajanja ogljikovega monoksida.
Če imate starejšo kurilno napravo, je smiselno preveriti možnosti zamenjave. Eko sklad za zamenjavo stare naprave s toplotno črpalko zrak/voda ob izpolnjevanju pogojev omogoča subvencijo do 4.500 evrov, za ustrezen kotel na lesno biomaso pa do 5.000 evrov.
Kako preveriti, kakšen zrak dihate?
Vonj po dimu je lahko opozorilo, ni pa zanesljivo merilo koncentracije škodljivih delcev. Zrak je lahko onesnažen tudi takrat, ko izrazitega vonja ne zaznamo.
Pred začetkom rednega kurjenja je zato koristno poskrbeti za pregled peči in dimnika. Če pa vas moti dim iz sosednjega kurišča, je smiselno najprej preveriti okoliščine in se s sosedom pogovoriti o možnosti pravilnejšega kurjenja.
