Za slovenske voznike, ki se poleti odpravljajo proti Dalmaciji, je odsek med Zagrebom in Karlovcem eden tistih delov poti, kjer se dopust pogosto začne zares. Tam se promet iz smeri Slovenije, Zagreba in notranjosti Hrvaške zlije proti jugu, proti Bosiljevu, Zadru, Šibeniku, Splitu in naprej proti otokom. Prav ta del avtoceste A1 bodo Hrvati v prihodnjih letih temeljito razširili.
Načrtovana je popolna rekonstrukcija in dograditev tretjega voznega pasu na 39 kilometrov dolgem odseku Zagreb – Karlovac. Projekt je velik, ocenjen na 248 milijonov evrov, začetek del pa je predviden v letu 2027. Za turiste in vsakodnevne voznike pa bo najbolj zanimivo nekaj drugega: kako bo med gradnjo sploh potekal promet.
Po trenutno znanih podatkih naj bi promet med deli potekal po začasni ureditvi, z zooženimi voznimi pasovi, po dva pasova v vsako smer, ob znižani omejitvi hitrosti. To pomeni, da avtoceste ne bodo preprosto zaprli, vožnja pa bo počasnejša, bolj zgoščena in za voznike manj sproščena.
Zakaj je ta odsek tako pomemben za Slovence?
Odsek Zagreb-Karlovac je za slovenske dopustnike eden ključnih delov poti proti južni Hrvaški. Na njem se znajdejo vozniki, ki prihajajo iz smeri Bregane in Zagreba, pa tudi tisti, ki se na pot proti Dalmaciji priključijo s štajerskega konca Slovenije.
Prav pri Karlovcu se pogosto začne odločanje: nadaljevati po avtocesti proti Bosiljevu ali se izogniti zastojem po alternativnih cestah proti Plitvicam, Slunju, Korenici, Udbini ali naprej proti Obrovcu. Že zdaj se ta del ob sobotah in ob začetku počitnic hitro napolni. Z gradbiščem se bo ta občutek lahko še okrepil.
Dobra novica je, da je predvidena ureditev z dvema pasovoma v vsako smer. Slabša pa, da bosta pasova ožja, omejitev hitrosti nižja, vsaka manjša nesreča ali okvara vozila pa bo imela večji vpliv kot na običajno široki avtocesti.
Kaj pomeni vožnja po zooženih pasovih?
Zooženi pasovi na avtocesti niso enaki običajni vožnji. Voznik ima manj prostora ob strani, tovornjaki so bližje, prehitevanje je manj udobno, občutek hitrosti pa je večji, čeprav je omejitev nižja.
Za družine, ki potujejo z naloženim avtomobilom, strešnim kovčkom, prikolico ali kolesi zadaj, bo tak odsek zahteval več zbranosti. Ne bo šlo za nekaj sto metrov delovišča, ampak za dolg koridor, kjer se lahko vožnja večkrat upočasni.
Posebej previdni bodo morali biti vozniki avtodomov, kombijev, prikolic in širših vozil. Na takih odsekih se napake težje popravljajo, nenadno zaviranje pa hitro povzroči verižno reakcijo.
DA NE BOSTE PLAČALI: Na tem delu dalmatinske avtoceste vozniki pogosto spregledajo omejitev 100 km/h
Dva pasova v vsako smer ne pomenita, da zastojev ne bo
Podatek, da bosta med deli ohranjena po dva pasova v vsako smer, je pomemben. Brez tega bi bil pritisk na cesto v turističnih konicah bistveno večji. A dva pasova v gradbiščni ureditvi nimata enake prepustnosti kot običajna dva pasova na odprti avtocesti.
Promet je počasnejši, razmaki med vozili se spreminjajo, vozniki pogosteje zavirajo, dodatno tveganje pa predstavljajo priključki, izključki in območja, kjer se promet preusmerja iz ene faze gradbišča v drugo.
To pomeni, da bo treba v sezoni računati na daljši čas vožnje, tudi kadar ne bo klasične kolone. Pot se lahko podaljša za 15 ali 30 minut, ob prometni nesreči pa precej več.
Novi priključki bodo dolgoročno razbremenili promet
Predvidena je tudi gradnja treh novih priključkov: Stupnik, Ašpergeri in Selce pri Karlovcu. Ob tem bodo rekonstruirali priključek Jastrebarsko ter odstranili obstoječe in zgradili nove nadvoze čez avtocesto.
Za lokalni promet je to pomembna sprememba. Več priključkov pomeni boljšo dostopnost in manj nepotrebnega kroženja po lokalnih cestah. Dolgoročno bi lahko to pomagalo tudi pri razbremenitvi posameznih vstopnih in izstopnih točk, kjer se danes promet hitro zgosti.
Za dopustnike bo največja korist vidna pozneje, ko bo tretji pas v obeh smereh omogočil bolj tekočo vožnjo med Zagrebom in Karlovcem. Ta odsek je zdaj pogosto ozko grlo, saj prevzame ogromno prometa proti jugu.
Kdaj bo treba izbrati drugo pot
Alternativna pot ni vedno boljša. To je prva stvar, ki si jo velja zapomniti. Če bo promet po avtocesti tekoč, bo tudi med deli pogosto hitreje ostati na A1, čeprav bo hitrost nižja.
Drugače bo ob sobotnih menjavah turistov, prometnih nesrečah, močnem dežju ali ob zastojih pred razcepom in priključki. Takrat bo smiselno spremljati prometne informacije že pred Zagrebom ali pred vstopom na hrvaško avtocesto.
Za Slovence iz Posavja, Dolenjske in dela osrednje Slovenije bodo v določenih dneh zanimive tudi poti prek Bele krajine in Vinice, odvisno od končnega cilja na Hrvaškem. Za tiste, ki potujejo iz Ljubljane proti Dalmaciji, pa bo ključna odločitev pogosto še vedno povezana z razmerami med Zagrebom, Karlovcem in Bosiljevim.
Največja napaka bo odhod brez preverjanja razmer
Ko se bodo dela začela, bo ta odsek zahteval drugačno navado. Nič več ne bo dovolj, da voznik pogleda le stanje na meji ali pri Lučkem. Preveriti bo treba tudi, kaj se dogaja med Zagrebom in Karlovcem.
Najbolj smiselno bo spremljati prometne informacije tik pred odhodom in še enkrat med potjo, preden se odločite za zadnji večji koridor proti jugu. Pri daljših poteh proti Splitu, Makarski, Pagu, Murterju ali otokom lahko že pol ure razlike pomeni, da ujamete trajekt ali pa čakate naslednjega.
Posebna previdnost bo potrebna v prvih tednih po uvedbi nove prometne ureditve. Vozniki se takrat še navajajo na zožitve, označbe in spremenjene priključke. Prav na začetku del so zastoji pogosto bolj nepredvidljivi.
Pot bo počasnejša, cilj pa je bolj pretočna A1
Gradnja tretjega pasu med Zagrebom in Karlovcem bo za nekaj časa prinesla manj udobno vožnjo. Ožji pasovi, nižja hitrost in gradbiščna ureditev bodo zahtevali več potrpežljivosti. To je odsek, na katerem se bo splačalo voziti mirneje, z večjo varnostno razdaljo in brez nepotrebnega menjavanja pasov.
Dolgoročno pa gre za enega pomembnejših posegov na hrvaški avtocesti A1. Ko bo odsek razširjen, bo imela cesta večjo prepustnost, kar se bo najbolj poznalo prav ob turističnih konicah. Za slovenske voznike to pomeni, da bo pot proti Dalmaciji v prihodnosti lahko manj odvisna od enega najbolj obremenjenih delov hrvaškega avtocestnega omrežja.
Do takrat pa bo veljalo preprosto pravilo: na odseku Zagreb – Karlovac ne bo odločala samo razdalja, ampak tudi ura odhoda, stanje na gradbišču in pripravljenost voznika, da načrt po potrebi spremeni.
