Vrt je opoldne videti najbolj žejen. Listi kumar nekoliko visijo, paradižnik se v vročini umiri, solata ob robu grede izgubi napetost, zemlja pa je na površini suha in razpokana. Prva misel je logična: hitro po cev, rastline potrebujejo vodo. Prav tu nastane ena najpogostejših poletnih napak.
Zalivanje sredi dneva, posebej ob močnem soncu in razgreti zemlji, pogosto ni najboljša pomoč. Rastline takrat ne morejo najbolje izkoristiti vode, del je hitro izhlapi, mokri listi pa so bolj občutljivi za poškodbe in bolezni. Največ težav nastane, kadar vrt zalijemo površinsko, z mrzlo vodo po vročih listih, potem pa mislimo, da smo rešili težavo.
Rastline poleti res potrebujejo več vode. A potrebujejo jo ob pravem času, na pravem mestu in v dovolj veliki količini.
Opoldansko zalivanje pogosto prevara oči
V vročini rastline čez dan pogosto ovenijo, čeprav zemlja pri koreninah še ni povsem suha. To je obrambni odziv. Z listi zmanjšajo izgubo vode in počakajo na hladnejši del dneva. Če se zvečer spet postavijo pokonci, rastlina ni nujno v hudi krizi.
Težava nastane, kadar vsak opoldanski povešen list razumemo kot nujen klic po vodi. S tem lahko tla nenehno vlažimo samo po površini, korenine pa ostajajo plitke. Takšne rastline so še bolj občutljive na naslednji vroč dan, saj nimajo razvitega globljega koreninskega sistema.
Voda naj pride do korenin, ne samo do površine
Najboljše zalivanje je počasno in temeljito. Voda mora prodreti v globino, kjer so korenine. Kratko škropljenje po vrhu grede naredi predvsem občutek, da smo nekaj naredili. Površina je nekaj minut temnejša, rastlina pa od tega nima veliko koristi.
Paradižnik, paprika, bučke, kumare in fižol veliko bolje prenesejo vročino, če jih zalijemo redkeje, vendar obilneje. Pri peščenih tleh je treba zalivati pogosteje, pri težjih tleh previdneje, da ne ustvarimo stoječe vlage.
Najboljša ura je zjutraj
Za večino vrtnin je najboljši čas za zalivanje zgodaj zjutraj. Zemlja še ni razgreta, voda ima čas prodreti do korenin, rastline pa gredo v vroč dan bolje pripravljene. Jutranje zalivanje ima še eno prednost: listi, če se zmočijo, se čez dan posušijo hitreje kot zvečer.
Večerno zalivanje je lahko dobra rešitev, kadar zjutraj ni časa, vendar ni idealno za vse razmere. Če zmočimo liste in sledi topla, vlažna noč, se poveča možnost glivičnih bolezni. To posebej velja za paradižnik, kumare, bučke in druge rastline z večjo listno maso.
Zalivajte ob zemlji
Najbolj varno je zalivanje ob koreninah. Cev, zalivalka brez premočnega curka ali kapljično namakanje so boljša izbira kot pršenje po listih. Voda po listih se pri vročini hitro spremeni v stres, pri občutljivih rastlinah pa lahko povzroči madeže ali pospeši bolezni.
Mrzla voda iz pipe ali vodnjaka je dodatna težava. Razgreta rastlina in zelo hladna voda nista dobra kombinacija. Vrtna voda naj se, če je mogoče, vsaj malo ogreje v sodu ali posodi.
Izjema so mlade sadike in lonci
Mlade sadike, visoke grede in lonci se izsušijo hitreje kot navadne vrtne grede. Tam je treba zemljo preverjati bolj pogosto. Vseeno tudi pri loncih velja, da opoldansko zalivanje po listih ni najboljša rešitev. Bolje je preveriti zemljo s prstom in zaliti počasi ob robu lonca.
Če je rastlina res v nevarnosti, zemlja pa popolnoma suha, jo seveda zalijte tudi sredi dneva. A naredite to ob zemlji, brez močenja listov, po možnosti z vodo, ki ni ledeno hladna. Reševanje rastline je eno, vsakodnevno opoldansko škropljenje pa nekaj povsem drugega.
Vrt poleti potrebuje ritem, ne panike
Najslabše zalivanje je tisto, ki nastane iz panike. Malo danes, veliko jutri, potem dva dni nič, nato močan curek po vročih listih. Rastline imajo rade bolj miren ritem. Zjutraj voda, čez dan zastirka in zvečer opazovanje, ali so se listi pobrali.
Dober vrtnar poleti ne zaliva po uri na telefonu, temveč po zemlji. Pogleda površino, potisne prst nekaj centimetrov globlje in šele nato presodi. Tak pristop rastlinam pomaga precej bolj kot hitro opoldansko pršenje, ki pogosto koristi predvsem naši slabi vesti.
