Če se vam zjutraj na notranji strani stekel nabirajo kapljice, je razlog skoraj vedno isti: v prostoru je dovolj vlage, notranja površina stekla pa se čez noč toliko ohladi, da se vodna para na njej spremeni v kapljice. Jeseni je to precej pogosto, ker so noči hladnejše, čez dan pa prostor še ni nujno stalno ogrevan.
Največkrat pomagajo tri stvari: nižja zračna vlaga, kratko in učinkovito zračenje ter dovolj enakomerna temperatura prostora. Če pa se kondenz pojavlja vsak dan in v večjih količinah, je smiselno pogledati tudi stanje oken.
Zakaj se voda pojavi ravno na steklu?
Topel zrak lahko vsebuje več vodne pare kot hladen. Ko vlažen zrak v prostoru pride v stik z dovolj hladnim steklom, se ohladi pod tako imenovano rosišče in del vlage se spremeni v vodo.
Zato so kapljice pogosto najprej vidne na spodnjem robu stekla, ob okvirju ali v kotih, kjer je površina hladnejša.
Vlago v stanovanju vsak dan povečujemo sami. Kuhanje, prhanje, sušenje perila, pomivanje posode in celo dihanje dodajajo vodno paro v zrak. Relativna vlažnost v prostoru naj bo praviloma pod 60 odstotki, za večino stanovanj pa je primeren razpon približno med 30 in 50 odstotki.
Majhen digitalni merilnik temperature in vlage je zato zelo uporaben. Če zjutraj kaže denimo 65 ali 70 odstotkov relativne vlage, je razlog za rošenje precej jasen.
Kakšno vlogo ima temperatura v sobi?
In kakšno vlogo ima temperatura v sobi? O ja, precejšnjo. Če je prostor ponoči zelo hladen, se ohladijo tudi okna in zidovi. Pri isti količini vlage v zraku bo zato kondenz nastal lažje kot v nekoliko toplejšem prostoru.
To ne pomeni, da morate imeti spalnico ves čas zelo toplo. Pomaga pa, če temperatura ne pade močno in če so zunanje stene ter okna vsaj nekoliko ogreta.
Primer: prostor ima lahko čez dan 21 °C in sprejemljivo vlago, ponoči pa temperatura pade na 16 °C. Zrak se ohladi, relativna vlažnost naraste, steklo pa je lahko še hladnejše. Zjutraj se zato pojavi rosa.
Praktično pravilo je, da se osredotočite na kombinacijo temperature in vlage, ne samo na eno številko.
Se bodo vaša okna zjutraj rosila?
Vnesite temperaturo in vlažnost v prostoru. Kalkulator bo izračunal približno temperaturo rosišča in pokazal, kdaj lahko na hladnem steklu začne nastajati kondenz.
Kakšna okna imate?
Okno se lahko začne rositi
Pri 21 °C in 55 % vlažnosti je rosišče približno 11,6 °C. Če se steklo ponoči ohladi pod to temperaturo, se lahko na notranji strani pojavijo kapljice.
Kaj lahko naredite?
Zjutraj za nekaj minut na široko odprite okna.
Nižja temperatura prostora poveča relativno vlažnost in možnost rošenja hladnih površin.
Če je pogosto nad približno 60 %, poiščite vir vlage in pogosteje prezračujte.
Pri temperaturi prostora 21 °C in relativni vlažnosti 60 % je rosišče približno 13 °C. Če se notranja stran stekla ponoči ohladi na 10 °C, se bo na njem lahko začela nabirati voda.
So starejša okna bolj problematična?
Pogosto da, vendar ne vedno zaradi slabšega tesnjenja.
Pri starejših enoslojnih ali slabše izolativnih oknih je notranja površina stekla pozimi oziroma jeseni hladnejša. Hladnejše steklo pomeni več možnosti za kondenzacijo.
Pri novejših kakovostnih oknih je notranja površina stekla praviloma toplejša, zato se rosa pojavi pozneje oziroma pri višji vlagi. Sodobna okna so običajno bolj zrakotesna. To zmanjša nenadzorovano izmenjavo zraka, vendar pomeni, da je treba za prezračevanje poskrbeti drugače.
Tu nastane zanimiv paradoks: staro okno lahko slabše izolira, novo pa je lahko toliko bolj zatesnjeno, da vlaga ostane v prostoru, če stanovanja ne zračimo dovolj.
Če so tesnila pri starem oknu poškodovana, pa lahko hladen zrak dodatno ohladi okvir in bližnje površine. To lahko lokalno še poveča rošenje.
Kaj lahko naredite že jutri zjutraj?
Najprej obrišite kondenz, da voda ne ostaja na okvirju ali polici. Dolgotrajna vlaga okoli oken lahko sčasoma poškoduje materiale in spodbuja nastanek plesni.
Nato za nekaj minut na široko odprite okna. Kratko intenzivno zračenje je praviloma učinkovitejše od večurnega pripiranja okna, posebej v hladnejšem delu leta.
Po kuhanju in tuširanju vlago čim prej odvedite iz prostora. Pomagata kuhinjska napa z odvodom in kopalniški ventilator, kadar ju imate. Ob tem posebej priporočamo prezračevanje prostorov, kjer nastaja veliko vlage.
Če perilo sušite v stanovanju, spremljajte vlažnost. Ravno v manjšem zaprtem prostoru lahko ta hitro naraste.
Kdaj rošenje ni več samo običajen jesenski pojav?
Nekaj rose na hladno oktobrsko jutro še ne pomeni, da je z objektom kaj narobe. Pozorni pa bodite, če so stekla vsako jutro povsem mokra, če voda teče po okvirju, če se v kotih oken pojavljajo črne pikice ali če se vlaga širi tudi na zid.
Če se kondenz pojavi med dvema stekloma, je razlog drugačen. To pogosto pomeni težavo s tesnjenjem samega izolacijskega stekla, ne previsoke vlage v prostoru.
Najbolj uporabna prva poteza je zato preprosta: postavite merilnik vlage v prostor, spremljajte jutranjo temperaturo in vlažnost ter nekaj dni preverjajte, ali se po rednem zračenju rošenje zmanjša.
