Zlati macesni so se začeli barvati, prihajajo najlepši dnevi za jesenski obisk gora

Macesni v slovenskih gorah so se začeli odevati v značilne rumene in zlate odtenke. Obdobje, ki smo ga napovedovali že pred nekaj tedni, je zdaj tu. V drugi polovici oktobra se začenja eden najlepših jesenskih prizorov v naših Alpah, ko sicer zelena pobočja postopoma dobivajo zlato barvo.

Med najbolj znanimi kraji za opazovanje tega pojava je Slemenova špica nad Vršičem. Tam se macesni razprostirajo pod mogočnimi stenami Mojstrovk, v ozadju pa se dviga Jalovec. Čeprav so se drevesa že začela barvati, to še ne pomeni, da so povsod dosegla vrhunec zlate obarvanosti.

Kdaj bodo macesni najlepši?

Macesni običajno začnejo spreminjati barvo v prvi polovici oktobra, najizrazitejše zlato obarvanje pa na številnih visokogorskih območjih nastopi v drugi polovici meseca.

Točen čas je vsako leto nekoliko drugačen. Odvisen je od nadmorske višine, lege rastišča, temperatur in vremenskih razmer v preteklih tednih.

Na višjih in hladnejših legah se lahko macesni obarvajo prej kot v nižje ležečih dolinah. Zato se zgodi, da so na eni lokaciji že izrazito zlati, le nekaj kilometrov stran pa še prevladuje zelena barva.

Za obisk v naslednjih dneh je zato smiselno spremljati predvsem aktualne fotografije z izbrane lokacije. Ko macesni dosežejo vrhunec obarvanosti, lahko močnejši veter in vremenske spremembe hitro povzročijo odpadanje iglic.

Zlata podoba gozda tako na posamezni lokaciji običajno ne traja prav dolgo.

Slemenova špica je med najbolj priljubljenimi jesenskimi cilji

Slemenova špica, ki leži na nadmorski višini 1.911 metrov, je eden najbolj prepoznavnih jesenskih pohodniških ciljev v Sloveniji.

Njena posebnost ni samo zlata barva macesnov, temveč tudi razgledi. S travnatega območja Slemena se odpira pogled proti mogočni severni steni Jalovca, ki je ena najbolj fotografiranih gorskih kulis v Julijskih Alpah.

Obisk je posebej priljubljen v sončnem vremenu, ko nizko jesensko sonce osvetli krošnje macesnov. Njihova barva je takrat še izrazitejša.

Najpogostejše izhodišče za pohod je prelaz Vršič, od koder vodi označena pot proti Slemenu in Slemenovi špici.

Za pot v obe smeri je ob običajnem tempu smiselno načrtovati približno tri ure hoje, dodatni čas pa nameniti počitkom in fotografiranju.

Čeprav gre v kopnih razmerah za lahko označeno planinsko pot, je potrebna previdnost. Pot ponekod preči strma pobočja, jeseni pa se lahko pojavijo poledica, pomrznjena tla ali sneg.

Zakaj macesni jeseni postanejo zlati?

Macesen je posebnost med našimi iglavci, saj jeseni odvrže iglice. Medtem ko smreke in jelke ostanejo zelene tudi pozimi, se macesen na hladnejši del leta pripravi drugače.

Ko se dnevi krajšajo in temperature padajo, se v iglicah začne razgrajevati zeleni pigment klorofil. Postopoma postajajo vidnejši rumeni pigmenti, ki so bili v iglicah prisotni že prej.

Zato se krošnje najprej obarvajo svetlo rumeno, nato dobijo značilen zlat odtenek. Nazadnje iglice odpadejo in drevo čez zimo ostane skoraj povsem golo.

Spomladi macesen ponovno požene mehke, svetlo zelene iglice.

Pred odhodom preverite vreme in dostop na Vršič

Druga polovica oktobra je v visokogorju lahko vremensko zelo spremenljiva. Sončnemu dnevu lahko sledi ohladitev, ki že na razmeroma nizkih nadmorskih višinah prinese sneg.

Pred obiskom Slemenove špice je zato treba preveriti ne le vremensko napoved, ampak tudi stanje poti in prevoznost ceste čez Vršič.

Za fotografiranje zlatih macesnov je običajno najlepša svetloba dopoldne ali pozneje popoldne, ko sonce ni več visoko nad obzorjem. Kljub temu naj bo pri načrtovanju pohoda na prvem mestu varna vrnitev pred temo.

Tistim, ki želijo letos še ujeti zlate macesne, se splača biti v prihodnjih dneh pozoren na spremembe vremena. Najlepša obarvanost se lahko obdrži nekaj časa, ob močnejšem vetru ali sneženju pa se podoba pobočij hitro spremeni.