Asimina je pri nas še vedno nekoliko skrivnostno sadno drevo. Nekateri jo poznajo kot pawpaw, drugi kot indijansko banano, tretji so jo posadili iz radovednosti, ker obljublja okus, ki spominja na mešanico banane, manga in vanilje. A ko mlado drevo enkrat stoji v vrtu, se hitro pokaže, da asimina ni rastlina, ki jo lahko po sajenju prepustimo naključju. Posebej v toplih, suhih in vetrovnih dneh potrebuje precej več pozornosti, kot bi pričakovali pri sadnem drevesu.
Največja napaka pri asimini je prepričanje, da jo bo rešila občasna ploha ali kratko zalivanje po površini. Njene korenine potrebujejo enakomerno vlago, zemlja pa ne sme biti ne presušena ne razmočena. Ravno to ravnotežje je v maju, juniju in ob prvih vročih obdobjih najtežje ujeti.
Asimina ne mara sušnega šoka
Mlada asimina ima občutljiv začetek. Če je bila posajena pred kratkim, še nima močnega koreninskega sistema, s katerim bi sama iskala vodo globlje v zemlji. V loncu je imela omejen, vajen prostor. Po presajanju se mora prilagoditi novi zemlji, novemu vetru, soncu in temperaturi. V tem obdobju lahko že nekaj dni suše povzroči zastoj v rasti.
Sušni stres se pri asimini pogosto pokaže tiho. Listi lahko rahlo ovenijo, izgubijo napetost, se povesijo ali ob robovih začnejo rjaveti. Pri mladih rastlinah se lahko rast zaustavi. Pri drevesih, ki že nosijo plodove, pa pomanjkanje vode poveča možnost odpadanja mladih plodičev.
Zakaj mladi plodovi odpadajo?
Odpadanje mladih plodov ni vedno znak bolezni. Drevo pogosto samo uravnava obremenitev. Če pa se to zgodi po vročih dneh, suhem vetru ali neenakomernem zalivanju, je lahko voda eden glavnih razlogov. Asimina v času razvoja plodov potrebuje stabilne razmere. Nihanje med suho zemljo in nenadnim obilnim zalivanjem ji ne ustreza.
Koliko vode potrebuje asimina?
Natančna količina je odvisna od starosti drevesa, vrste tal, lege in vremena. Mlado drevo v prvih letih po sajenju v suhem vremenu potrebuje redno globinsko zalivanje. Bolje je zaliti počasi in temeljito, da voda pride do korenin, kakor vsak dan politi malo vode po površini.
Pri mladi asimini je v vročem obdobju smiselno preveriti zemljo vsakih nekaj dni. Če je suha nekaj centimetrov pod površino, drevo potrebuje vodo. Pri peščenih in rahlih tleh bo zalivanje pogostejše. V težjih glinastih tleh je treba paziti, da voda ne zastaja.
Preizkus, ki pove več kot urnik
Prst potisnite v zemljo ob drevesu, vendar ne tik ob deblu. Če je zemlja hladna in rahlo vlažna, zalivanje še ni nujno. Če je suha in drobljiva, je čas za vodo. Pri asimini je pomembno, da ne gledamo le površine. Zgornji sloj se lahko posuši, globlje pa je vlage še dovolj. Lahko pa se zgodi tudi obratno, da je po kratkem zalivanju površina temna, korenine pa ostanejo skoraj brez vode.
>>> Asimina iz semena do drevesa doma – vodič po korakih
Najboljši čas za zalivanje
Asimino je najbolje zalivati zgodaj zjutraj. Takrat se zemlja še ni segrela, voda počasneje izhlapeva, drevo pa ima pred seboj cel dan za normalno delovanje. Večerno zalivanje je druga možnost, posebno v zelo suhih obdobjih, vendar naj voda ne zastaja okoli debla.
Zalivamo počasi, v krogu okoli drevesa, približno tam, kjer se razvija koreninski sistem. Pri zelo mladi rastlini je ta krog manjši, z rastjo drevesa pa ga širimo. Voda, zlita tik ob deblo, ni najboljša rešitev. Korenine niso samo pod deblom, ampak se širijo v okolico.
Listov ne zalivamo
Asimina vode ne potrebuje po listih. Zalivanje po krošnji poveča izhlapevanje, pri močni svetlobi pa lahko povzroči dodatne poškodbe. Voda naj gre v tla, tja, kjer jo drevo potrebuje.
Zastirka je skoraj obvezna pomoč
Pri asimini je zastirka ena najboljših preprostih rešitev. Plast slame, listja, pokošene trave v tankem sloju, lubja ali komposta pomaga, da zemlja ostane dlje vlažna in hladnejša. To je posebej pomembno pri mladih drevesih, ki še nimajo razvite sence nad lastnimi koreninami.
Zastirka naj ne bo naložena neposredno ob deblo. Okoli debla pustimo nekaj centimetrov praznega prostora, da se lubje ne zadržuje v vlagi. Če je zastirka stalno pritisnjena ob deblo, se poveča tveganje za gnitje ali poškodbe.
Sonce, veter in lega odločajo o žeji
Asimina dobro uspeva na svetlem mestu, vendar mlada drevesa pogosto ne marajo skrajne pripeke. V prvih letih jim lahko koristi rahla zaščita pred najmočnejšim soncem, posebej na zelo izpostavljenih legah. Veter dodatno suši liste in tla, zato bo asimina na odprtem potrebovala več vode kot tista na zavetnem vrtu.
Pri drevesih v posodah je stanje še bolj občutljivo. Lonec se hitro segreje, zemlja se suši hitreje, korenine pa nimajo kam pobegniti. Asimina v posodi zato zahteva pogostejše preverjanje vlage kot drevo v zemlji.
Preveč vode je druga skrajnost
Čeprav asimina v sušnih dneh potrebuje veliko vode, ne mara močvirja. Stalno mokra zemlja izrine zrak iz območja korenin, rastlina pa začne pešati. Znaki pretiranega zalivanja so rumenenje listov, zastoj rasti, neprijeten vonj zemlje in mehko območje ob koreninskem vratu.
Najbolj nevarna kombinacija je težka zemlja brez odtoka in pogosto zalivanje »za vsak primer«. Pri asimini je cilj enakomerna vlažnost, ne stalna mokrota.
Kaj naredimo v teh dneh?
Če je napovedano toplo in suho vreme, asimino najprej dobro pregledamo. Preverimo vlago v tleh, odstranimo plevel okoli drevesa, dodamo zastirko in zalijemo globinsko. Pri mladem drevesu je bolje ukrepati dan prej kot dan prepozno. Sušni stres se pri asimini ne popravi vedno čez noč.
Drevo, ki nagradi potrpežljive
Asimina ni zahtevna na način, kot so zahtevne nekatere občutljive okrasne rastline, vendar ima rada stalnost. Najbolje raste tam, kjer ima dovolj vode, dobro odcedno zemljo, mir pred najhujšim vetrom in nekaj vrtnarjeve pozornosti v prvih letih. Pozneje postane precej bolj samostojna, a mlada drevesa v vročih dneh še vedno ne smejo ostati brez nadzora.
Če ji v teh dneh zagotovite globinsko zalivanje in zastirko, ji boste pomagali prebroditi najbolj občutljivo obdobje. Pri asimini voda ni le podpora rasti. Pogosto je razlika med drevesom, ki samo preživi, in drevesom, ki se res začne razvijati.
