Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je v nedeljo, 20. septembra, za več ur občutno zmanjšala proizvodnjo električne energije. Podatki o oddaji v omrežje lepo pokažejo, kako hitro se je to zgodilo: med polnočjo in 1. uro je NEK v omrežje oddala še 693 MWh, že med 2. in 3. uro pa le 476 MWh.
Zmanjšanje ni bilo povezano z okvaro reaktorja. V NEK pojasnjujejo, da so morali zaradi vzdrževalnih del očistiti izhodna sita kondenzatorja. Na njih so se po dolgotrajno vročem poletju nabrale biološke obloge, predvsem alge. Zaradi tega so del kondenzatorja začasno izločili iz obratovanja in moč elektrarne zmanjšali na približno 75 odstotkov.
Proizvodnja je padla že v prvih urah nedelje
Znižanje je bilo dobro vidno v urnih podatkih, ki jih objavlja sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji ELES. Med 00.00 in 1.00 je bilo v omrežje oddanih 693 MWh električne energije. V naslednji uri je količina padla na 604 MWh, med 2. in 3. uro pa na 476 MWh.
Nato je bila proizvodnja večji del dneva precej stabilna okoli 460 do 470 MWh na uro. Najnižjo vrednost v prikazanih podatkih je NEK dosegla med 14. in 15. uro, ko je v omrežje oddala 461 MWh.
To je približno tretjino manj kot ob polnoči. Proti večeru se je nato začelo postopno vračanje na običajno raven. Med 17. in 18. uro je bilo oddanih 543 MWh, uro pozneje 602 MWh, med 19. in 20. uro pa že 661 MWh.
Od 20. ure naprej se je proizvodnja vrnila blizu prejšnjih vrednosti. Zadnje štiri ure nedelje je NEK v omrežje oddajala med 688 in 689 MWh na uro. V ponedeljek je bila proizvodnja po podatkih, ki jih spremljamo, stabilna pri približno 689 MWh na uro.
V ozadju so bile visoke temperature Save
Razlog za nedeljski poseg sega v poletje. V NEK pojasnjujejo, da je bila reka Sava med tremi letošnjimi vročinskimi valovi dalj časa zelo topla. Takšne razmere so pospešile razvoj bioloških oblog, predvsem alg, na čistilnih strukturah kondenzatorja. Obloge so se postopoma nalagale in zmanjšale prehodnost izhodnih sit.
Ta sita so del sistema, ki pomaga ohranjati čistost kondenzatorja. Kondenzator je velik izmenjevalnik toplote. Para, ki zapusti dve nizkotlačni turbini, se v njem ohladi in ponovno spremeni v vodo. Skozi hladilne cevi pri tem teče voda iz Save, ki je del terciarnega hladilnega kroga. Savska voda torej ni v stiku z reaktorjem.
Padec ponoči, stabilna nižja proizvodnja čez dan
V NEK so del kondenzatorja začasno izločili iz obratovanja, da so lahko očistili izhodna sita. Na njih so se po dolgotrajno visokih temperaturah Save nabrale biološke obloge, predvsem alge.
V sistemu so tudi posebne čistilne kroglice. Te med delovanjem potujejo skozi cevi in čistijo njihove notranje površine, izhodna sita pa jih ujamejo ter vrnejo nazaj v čistilni sistem.
Če se na sitih začnejo nabirati alge in druge obloge, se njihova prehodnost zmanjšuje. Prav to je bil razlog, da so morali v nedeljo del kondenzatorja izločiti iz obratovanja in ga očistiti.
NEK je bila zvečer znova pri polni proizvodnji
Vzdrževalna dela so bila načrtovana vnaprej. NEK je že 18. septembra napovedala, da bo 20. septembra moč začasno zmanjšala na približno 75 odstotkov ter se predvidoma še isti večer vrnila na polno moč. Elektrarna je obenem poudarila, da poseg ni vplival na jedrsko varnost.
Urni podatki potrjujejo prav takšen potek. Največji padec se je zgodil ponoči in zgodaj zjutraj, proizvodnja je čez dan ostala znižana, zvečer pa se je postopno vrnila na približno 689 MWh na uro.
Nedeljski poseg je tako pokazal še eno posledico letošnjega izjemno vročega poletja. Avgusta je morala NEK moč že zmanjševati zaradi visokih temperatur in nizkega pretoka Save, takrat predvsem zaradi izpolnjevanja okoljskih omejitev. Tokrat pa je bil razlog posreden: večmesečna toplota je spodbudila razvoj alg, ki so se nabrale na čistilnih strukturah kondenzatorja.
