Bi znali rešiti življenje? Kaj storiti, če se človek zgrudi in preneha dihati?

16. september je svetovni dan oživljanja. Če se človek nenadoma zgrudi, se ne odziva in ne diha normalno, je lahko doživel srčni zastoj. Takrat je treba takoj poklicati številko 112 in začeti stiskati prsni koš. Stiskamo ga s hitrostjo od 100 do 120 stisov na minuto, približno 5 do 6 centimetrov globoko. Če znamo izvajati umetno dihanje, izmenjujemo 30 stisov in dva vpiha. Sicer neprekinjeno stiskamo prsni koš.

Prav na te postopke opozarja svetovni dan oživljanja, ki ga vsako leto obeležujemo 16. oktobra. Srčni zastoj se lahko zgodi doma, na ulici, v trgovini ali med športno dejavnostjo. Človeku lahko prve minute pomagajo preživeti prav ljudje, ki so takrat ob njem. Za začetek oživljanja ni treba biti zdravstveni delavec.

Kako prepoznamo srčni zastoj?

Najpomembnejša znaka sta neodzivnost in odsotnost normalnega dihanja.

Človek lahko nenadoma pade na tla in obleži. Ko ga ogovorimo, ne odgovori, ob nežnem stresanju za ramena pa se ne odzove.

Posebej nevarno je, da lahko človek ob srčnem zastoju še vedno občasno zajame sapo. Takšno dihanje je lahko nenavadno, hropeče, počasno ali podobno lovljenju zraka. Imenujemo ga agonalno dihanje in ne pomeni, da človek normalno diha.

Včasih se ob srčnem zastoju pojavijo tudi kratkotrajni krčem podobni gibi. Zato je treba pri neodzivnem človeku vedno preveriti dihanje.

Če se človek ne odziva in ne diha normalno, moramo predpostaviti srčni zastoj in začeti ukrepati. Laikom ni treba iskati utripa na zapestju ali vratu, saj lahko s tem izgubijo dragocen čas.

Koliko stisov na minuto in kako globoko?

Stiskanje prsnega koša zahteva precej moči. Pri odraslem človeku ga moramo stisniti dovolj globoko, da lahko s pritiskom pomagamo vzdrževati pretok krvi proti možganom in drugim organom.

Pri tem ni pomembna samo hitrost. Po vsakem stisu moramo pritisk povsem sprostiti, ne da bi umaknili dlani. Prsni koš se mora vrniti v prvotni položaj.

Če smo sami in umetnega dihanja ne znamo izvajati ali ga ne želimo izvajati, nadaljujemo zgolj s stisi prsnega koša. To je bistveno bolje, kot da zaradi negotovosti ne naredimo ničesar.

Če nas je več, se lahko pri stiskanju približno vsaki dve minuti zamenjamo, da zaradi utrujenosti ne zmanjšamo kakovosti oživljanja. Prekinitev naj bo čim krajša.

Kako pravilno uporabimo AED?

Avtomatski zunanji defibrilator, znan kot AED, je naprava, ki lahko pri določenih motnjah srčnega ritma z električnim sunkom pomaga ponovno vzpostaviti učinkovit srčni ritem.

Naprava je zasnovana tako, da jo lahko uporablja tudi človek brez zdravstvene izobrazbe. Ko jo vključimo, nas z govorjenimi navodili vodi skozi postopek.

Elektrodi nalepimo na goli prsni koš, kakor je prikazano na nalepkah. Običajno eno namestimo na zgornji desni del prsnega koša, drugo pa na levo stran pod pazduho.

AED nato sam analizira srčni ritem in ugotovi, ali je električni sunek potreben. Pri nekaterih napravah ga sproži reševalec s pritiskom na gumb, druge to storijo samodejno.

Med analizo in električnim sunkom se človeka ne dotikamo. Takoj ko nam naprava naroči, nadaljujemo oživljanje.

Če AED sporoči, da električni sunek ni potreben, to še ne pomeni, da je človek zunaj nevarnosti. Če ostaja neodziven in ne diha normalno, nadaljujemo stise prsnega koša.

Na kaj moramo biti posebej pozorni?

Ena najpogostejših napak je predolgo preverjanje, ali človek diha oziroma ali ima srčni utrip. Pri sumu na zastoj je pomembnejše hitro ukrepanje.

Prav tako se ni treba bati, da bi s stiskanjem prsnega koša povzročili poškodbo. Pri oživljanju lahko sicer pride do poškodb reber, vendar je tveganje zaradi opustitve pomoči ob resničnem srčnem zastoju mnogo večje.

Če človek leži na postelji, ga zaradi premikanja na tla ne smemo po nepotrebnem dolgo pustiti brez pomoči. Oživljanje začnemo takoj, tudi če je podlaga mehkejša.

Kadar je človek nezavesten, vendar normalno diha, ne izvajamo stisov prsnega koša. Pokličemo 112, skrbimo za prehodno dihalno pot, ga praviloma namestimo v stabilni bočni položaj, če ni razloga, da ga ne bi smeli premikati, in redno spremljamo dihanje.

Opisani postopek je namenjen predvsem odraslim. Pri dojenčkih in otrocih veljajo določene posebnosti, zlasti pri globini stisov in začetnih vpihih. Tudi pri otroku pa ne čakamo brez ukrepanja, temveč pokličemo 112 in sledimo navodilom dispečerja.

Kdaj prenehamo oživljati?

Z oživljanjem nadaljujemo, dokler pomoči ne prevzamejo reševalci, človek ne začne jasno kazati znakov življenja in normalno dihati, nam dispečer ne naroči drugače ali postanemo tako izčrpani, da ne moremo več nadaljevati. Oživljanje prekinemo tudi, če postane kraj nevaren.

Če se človek začne premikati, odzivati in normalno dihati, preverimo njegovo stanje ter še naprej spremljamo dihanje do prihoda reševalcev.

Pri telefonskem klicu na 112 povejmo čim natančnejšo lokacijo, kaj se je zgodilo, da je človek neodziven in kako diha. Telefona ne odložimo, ampak upoštevamo navodila dispečerja. Klic na 112 je brezplačen.

Svetovni dan oživljanja je priložnost, da obnovimo znanje prve pomoči. Najboljši način za to je praktičen tečaj, na katerem lahko na lutki preizkusimo pravilno globino in hitrost stisov ter uporabo AED. Takšno znanje je koristno tudi zato, ker se človek ob resnični nesreči lažje odloči ukrepati, če je postopek že vadil.