Sladkorna bolezen: prvi znaki, vrednosti krvnega sladkorja in prehrana, ki pomaga

Spremljajte še več novic iz Vse za moj dan

Sladkorna bolezen se lahko razvija več let, ne da bi človek opazil izrazite težave. Med najpogostejšimi znaki so povečana žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, zamegljen vid in nepojasnjeno hujšanje. Vendar predvsem sladkorna bolezen tipa 2 pogosto nima očitnih simptomov, zato jo lahko pravočasno odkrijemo šele z meritvijo krvnega sladkorja.

Na to opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki poudarja pomen zgodnjega odkrivanja bolezni. Tema je še posebej aktualna ob 14. novembru, ko vsako leto obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni.

Pravočasno zdravljenje lahko pomembno zmanjša nevarnost poškodb oči, ledvic, živcev, srca in ožilja.

Kateri so prvi znaki sladkorne bolezni?

Sladkorna bolezen nastane, kadar telo ne proizvaja dovolj inzulina ali pa ga ne more učinkovito uporabljati. Inzulin je hormon, ki pomaga uravnavati količino sladkorja v krvi.

Ko krvni sladkor ostaja previsok, se lahko pojavijo različne težave.

Najbolj značilni znaki so:

  • Pogosta žeja in občutek suhih ust.
  • Pogostejše uriniranje, tudi ponoči.
  • Utrujenost in pomanjkanje energije.
  • Zamegljen vid.
  • Nepojasnjena izguba telesne teže.

Pri nekaterih ljudeh se pojavljajo tudi pogostejše okužbe ali počasnejše celjenje ran.

Toda odsotnost teh znakov še ne pomeni, da je krvni sladkor normalen.

NIJZ opozarja, da lahko pri sladkorni bolezni tipa 2 vrednosti naraščajo počasi, zato bolezen včasih odkrijejo šele več let po njenem začetku.

Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen tipa 2: katere vrednosti so previsoke?

Eden najpogostejših načinov odkrivanja bolezni je laboratorijska meritev glukoze v krvi na tešče.

Pri odraslih, ki niso noseči, se uporabljajo naslednje orientacijske diagnostične vrednosti:

Krvni sladkor na teščePomen
Pod 5,6 mmol/lObičajno normalna vrednost
Od 5,6 do 6,9 mmol/lLahko kaže na povečano tveganje oziroma prediabetes
7,0 mmol/l ali večVrednost, ki dosega diagnostično mejo za sladkorno bolezen

Meje za prediabetes se med strokovnimi smernicami nekoliko razlikujejo. Svetovna zdravstvena organizacija uporablja pri mejni glikemiji na tešče spodnjo mejo 6,1 mmol/l.

Za diagnozo sladkorne bolezni je pomembna tudi vrednost HbA1c, ki kaže povprečno urejenost krvnega sladkorja v približno zadnjih dveh do treh mesecih.

Vrednost HbA1c 48 mmol/mol oziroma 6,5 odstotka ali več je eden od diagnostičnih kriterijev za sladkorno bolezen.

Če človek nima značilnih simptomov, je treba nenormalen izvid praviloma potrditi z dodatno laboratorijsko preiskavo.

Kako poteka test za sladkorno bolezen?

Najpreprostejši pregled je odvzem krvi na tešče, običajno po najmanj osmih urah brez hrane.

Zdravnik lahko naroči tudi meritev HbA1c ali obremenitveni test z glukozo, pri katerem preverijo odziv telesa po zaužitju določene količine sladkorja.

Domači merilniki krvnega sladkorja so koristni za spremljanje bolezni, vendar posamezna meritev s prsta ni dovolj za postavitev diagnoze.

Posebej pozorni naj bodo ljudje, starejši od 45 let, osebe s čezmerno telesno težo, visokim krvnim tlakom ali sladkorno boleznijo v ožji družini.

Če opažate povečano žejo, pogosto uriniranje ali druge značilne težave, se naročite pri osebnem zdravniku.

Ob bruhanju, bolečinah v trebuhu, hitrem globokem dihanju ali zmedenosti pa je potrebna nujna medicinska pomoč, saj so to lahko znaki nevarno povišanega krvnega sladkorja.

Kaj lahko jeste pri sladkorni bolezni?

Diagnoza ne pomeni, da se morate odpovedati vsej hrani, ki jo imate radi.

Pomembnejši so velikost obrokov, izbira živil in količina ogljikovih hidratov.

NIJZ priporoča prehrano z veliko zelenjave, polnovrednimi živili in manj dodanega sladkorja ter močno predelanih izdelkov.

Fižol in sladkorna bolezen

Fižol je lahko zelo dobra izbira za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2.

Vsebuje prehranske vlaknine in rastlinske beljakovine. Čeprav ima tudi ogljikove hidrate, se zaradi svoje sestave običajno prebavlja počasneje kot številna živila iz bele moke.

Primeren je za solate, enolončnice in priloge, pomembna pa ostaja količina posameznega obroka.

Ali lahko jeste češnje?

Tudi češnje niso prepovedane.

Vsebujejo naravne sladkorje, vendar tudi vodo, vlaknine in druga hranila. Primerna porcija je lahko približno 14 češenj, odvisno od njihove velikosti.

Boljša izbira so cele sveže češnje kot češnjev sok ali sladkan kompot.

Primer preprostega jedilnika pri sladkorni bolezni tipa 2

Pri načrtovanju obrokov si lahko pomagate z naslednjim primerom:

ObrokPrimer
ZajtrkNavadni jogurt, ovseni kosmiči in nekaj jagodičevja
KosiloPečena riba, kuhana zelenjava in manjša porcija krompirja
MalicaJabolko in nekaj orehov
VečerjaFižolova solata z zelenjavo in jajcem

To je zgolj splošen primer, ne individualna dieta. Količine je treba prilagoditi potrebam posameznika, zdravilom in urejenosti krvnega sladkorja.

Posebej pri zdravljenju z inzulinom ali zdravili, ki lahko povzročijo prenizek krvni sladkor, večjih sprememb prehrane ni priporočljivo uvajati brez posveta z zdravstvenim osebjem.

Balkanski jedilnik
Jedilnik za sladkorno bolezen, Foto: Pexels

Ali je sladkorna bolezen ozdravljiva?

Sladkorne bolezni tipa 1 danes ni mogoče pozdraviti. Ljudje s to obliko bolezni potrebujejo inzulin. Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa lahko nekateri dosežejo remisijo.

To pomeni, da se krvni sladkor zniža pod diagnostično mejo in tam ostane vsaj tri mesece brez zdravil za zniževanje krvnega sladkorja.

Remisija ni enaka trajni ozdravitvi, saj se lahko bolezen ponovno izrazi. Zato so tudi takrat potrebni redni zdravstveni pregledi.

K boljšemu uravnavanju sladkorja poleg prehrane pomembno prispeva gibanje. NIJZ odraslim priporoča od 150 do 300 minut zmerne telesne dejavnosti na teden in vaje za krepitev mišic vsaj dvakrat tedensko.

Če ste starejši od 45 let ali imate več dejavnikov tveganja, je smiselno ob naslednjem obisku osebnega zdravnika preveriti, kdaj so vam nazadnje izmerili krvni sladkor. Zgodaj odkrita bolezen namreč omogoča zdravljenje, še preden se pojavijo resnejši zapleti.

Blaž

Blaž je glavni pisec in urednik portala Vse za moj dan. Pišem o domu, vrtu, hrani, potovanjih, Jadranu in vsakdanjih zanimivosti iz Slovenije.

Morda bi vas zanimalo tudi

Vse za moj dan
Pregled zasebnosti

Spletna stran uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo kar najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in omogočajo funkcije, kot so prepoznavanje ob ponovnem obisku naše spletne strani ter pomoč naši ekipi pri razumevanju, kateri deli spletne strani so vam najbolj zanimivi in uporabni.