Blitva je ena tistih vrtnin, ki vrtnarju hitro povrne trud. Raste zanesljivo, dobro prenaša obiranje, v visoki gredi pa lahko daje liste več tednov, včasih tudi več mesecev. Prav zato se pri njej pogosto pojavi vprašanje, ki ni nepomembno: kdaj jo pobrati, da bo najboljša, in kako ravnati z listi, če jih je naenkrat preveč.
Blitva je v teh dneh v zelo lepi fazi rasti. Listi so še nežni, sveže zeleni, brez večjih poškodb in očitno dobro preskrbljeni z vlago. To je trenutek, v katerem jo lahko začnete pobirati sproti. Ni treba čakati, da postanejo listi ogromni. Pri blitvi je pogosto boljše obirati večkrat po malo kakor enkrat prepozno.

Najboljši čas za pobiranje blitve
Blitvo pobiramo takrat, ko so zunanji listi dovolj veliki za uporabo, srce rastline pa pustimo nedotaknjeno. To pomeni, da ne izpulimo cele rastline, razen če želimo gredo izprazniti. Najboljši listi za kuho so dolgi približno 20 do 30 centimetrov, še sočni, prožni in brez trdega občutka pod prsti.
Najbolj primeren del dneva za pobiranje je jutro, potem ko se rastlina osuši od rose, ali pozno popoldne, ko sonce ni več najmočnejše. Sredi vročega dne so listi hitreje oveneli, še posebej, če jih ne uporabimo takoj. Pri poletni blitvi je pomembno tudi redno zalivanje, saj suša pospeši staranje listov in lahko prinese bolj izrazit, nekoliko zemeljski okus.
Obiranje list za listom ohranja rastlino v dobri kondiciji
Najbolj preprosto pravilo je, da režemo zunanje liste, notranje pa pustimo rasti naprej. List odrežemo z nožem ali škarjami nekaj centimetrov nad tlemi. Trganje z roko je mogoče, a lahko poškoduje rastlino, še posebej pri mlajših sadikah.
Če blitva raste zelo bujno, ji redno redčenje celo koristi. Rastlina dobi več zraka, manj je zadrževanja vlage med listi, s tem pa je manj možnosti za bolezni. V visoki gredi je to še posebej pomembno, ker so rastline pogosto posajene nekoliko gosteje.
Kako shranimo svežo blitvo?
Sveže nabrana blitva je najboljša isti dan, vendar jo lahko brez težav shranimo za kratek čas. Listov pred shranjevanjem ni dobro dolgo namakati. Če so umazani, jih nežno speremo, dobro osušimo in zavijemo v rahlo vlažno kuhinjsko krpo ali papirnato brisačo. Nato jih položimo v vrečko ali posodo s pokrovom in shranimo v hladilniku.
Tako pripravljena blitva običajno zdrži dva do tri dni. Daljše shranjevanje ji odvzame svežino, listi postanejo mehkejši, peclji pa izgubijo hrustljavost. Če je pridelka veliko, je boljša rešitev hitro blanširanje.
Blanširanje za zalogo
Blitvo operemo, debelejše peclje po potrebi ločimo od listov, nato jo za kratek čas potopimo v vrelo vodo. Listi potrebujejo približno minuto do dve, debelejši peclji nekoliko več. Nato jo takoj prestavimo v mrzlo vodo, odcedimo, rahlo ožamemo in razdelimo v manjše porcije. Takšna blitva je primerna za zamrzovanje in poznejšo uporabo v juhah, omakah, rižotah, pitah ali ob krompirju.
Pri zamrzovanju je dobro, da porcije niso prevelike. Najbolj praktične so takšne, ki jih lahko porabimo za eno kosilo. Ponovno zamrzovanje odsvetujemo, saj se kakovost hitro poslabša.
Kako jo pripravimo takoj po pobiranju?
Najbolj klasična priprava je blitva s krompirjem. Krompir narežemo na kose in ga skuhamo v slani vodi. Proti koncu dodamo narezane peclje, nato še liste. Vse skupaj odcedimo, zabelimo z oljčnim oljem, česnom in po želji dodamo nekaj kapljic limoninega soka. Takšna blitva je odlična priloga k ribam, jajcem, pečenemu mesu ali kot lahka samostojna jed.
Mlade liste lahko pripravimo tudi v ponvi. Na malo oljčnega olja na hitro segrejemo česen, dodamo narezano blitvo in jo dušimo le toliko, da oveni. Solimo na koncu, saj sol iz listov hitro potegne vodo. Za bolj poln okus lahko dodamo kuhan krompir, testenine, čičeriko, skuto ali jajce.
Mladi listi so uporabni tudi brez dolge kuhe
Zelo mlade liste lahko uporabimo podobno kakor špinačo. Dodamo jih v omleto, zelenjavno juho, nadev za zavitek, slano pito ali k testeninam. Pri večjih listih je dobro odstraniti trše dele pecljev oziroma jih kuhati nekaj minut dlje od zelenega dela.
Blitva najbolje uspeva, kadar jo pobiramo redno
Blitva ni vrtnina, pri kateri bi čakali na en sam veliki pridelek. Njena vrednost je v sprotnem obiranju. Redno rezanje zunanjih listov spodbuja novo rast, hkrati pa prepreči, da bi listi postali pretrdi. Če rastlina poleti začne uhajati v cvet, so listi navadno manj nežni, zato jih je bolje uporabiti prej.
Za domači vrt je zato najboljši ritem preprost: vsakih nekaj dni pogledamo rastline, odrežemo največje zunanje liste in pustimo sredico pri miru. Tako bo blitva ostala lepa, uporabna in zdrava, kuhinja pa bo imela vedno pri roki zelenjavo, ki jo lahko v manj kot pol ure spremenimo v kosilo.
