Beseda boholé ni ena tistih, ki bi jo našli v vsakem pogovoru ali v vsakem slovarju. Kdor jo sliši prvič, pogosto vpraša enako: kaj naj bi to sploh pomenilo? A v krajih, kjer se še držijo domači izrazi, ima takšna beseda posebno težo. Ni le oznaka za neumnosti, prazno govorjenje ali traparije. Je tudi majhen dokaz, da narečje še živi.
V Posavju, na Dolenjskem in ponekod v širšem prostoru jugovzhodne Slovenije se izraz boholé lahko uporabi takrat, ko nekdo govori nekaj nesmiselnega, pretirava, si izmišljuje ali preprosto “naklada”. Domačin bo pomen razumel takoj, nekdo od drugod pa bo verjetno potreboval prevod.
Kaj pomeni beseda boholé?
Najbližji knjižni prevodi bi bili neumnosti, traparije, bedarije, čenče ali izmišljotine. A nobeden od teh izrazov ne zveni povsem enako. Prav v tem je čar narečnih besed. Ne prenašajo samo pomena, ampak tudi ton, odnos in okolje, iz katerega prihajajo.
Stavek »Ne govori bohol« bi lahko pomenil: ne govori neumnosti. Lahko pa pomeni tudi: ne pretiravaj, ne izmišljuj si, ne delaj iz muhe slona. Odvisno je od glasu, razpoloženja in situacije.
Beseda za domačo mizo, dvorišče in gostilniški pogovor
Takšni izrazi največkrat živijo v vsakdanjih pogovorih. Slišimo jih med sosedi, v družini, pri starejših ljudeh ali v krajih, kjer se narečje še ni povsem umaknilo bolj splošni slovenščini. Prav zato imajo močan občutek domačnosti.
Boholé ni beseda, ki bi jo človek nujno uporabil v uradnem dopisu. Je pa odlična v pogovoru, kjer hočemo z eno samo besedo povedati, da nekdo govori nekaj malo preveč napihnjenega.
>> ZANIMIVO: Španovija: beseda, ki jo Slovenci dobro razumemo, čeprav je ne slišimo več vsak dan
Narečja izginjajo tiho, z njimi pa tudi takšne besede
Slovenija ima izjemno bogato narečno podobo. Skoraj vsaka dolina, večje naselje ali regija ima besede, ki jih drugje ne poznajo ali jih razumejo drugače. Nekatere ostanejo žive, druge izginejo skupaj z generacijami, ki so jih uporabljale vsak dan.
Zato so besede, kot je boholé, zanimive tudi širše. Spomnijo nas, da je jezik veliko bolj živahen od knjižnih pravil. V njem so humor, spomin, lokalni značaj in občutek pripadnosti.
Ena beseda, več pomenov
Pri narečnih izrazih je treba biti previden. Ista beseda lahko v sosednji vasi pomeni nekaj rahlo drugega. Nekje bo boholé pomenilo neumnosti, drugje prazno govorjenje, tretji sogovornik pa jo bo povezal z izmišljanjem ali pretiravanjem.
To ni napaka, temveč običajen del narečnega jezika. Besede se prilagajajo ljudem, krajem in navadam.
Zakaj takšne besede pritegnejo pozornost?
Besede, ki jih poznajo le nekateri, imajo močan učinek. Pri domačinih sprožijo prepoznavanje, pri drugih radovednost. Nekdo se ob njih spomni stare mame, drugi otroštva, tretji kraja, kjer je slišal izraz, ki ga nikoli ni znal čisto pojasniti.
Boholé je ravno takšna beseda. Kratka, malo skrivnostna in dovolj nenavadna, da človeka ustavi. V času hitrega izginjanja lokalnih izrazov pa je tudi prijeten opomnik, da se del kulturne dediščine skriva v najbolj navadnih pogovorih.
Beseda, ki je vredna, da ne utihne
Morda se zdi, da gre samo za droben narečni izraz. A takšne besede sestavljajo zemljevid Slovenije, ki ga ni mogoče narisati samo s cestami in občinskimi mejami. Narišejo ga ljudje, njihovi glasovi, stavki in šale.
Če pri vas doma še kdo reče boholé, je to vredno ohraniti. Ne zato, ker bi morala beseda postati knjižna, ampak zato, ker pripada prostoru, iz katerega prihaja. In ker včasih za neumnosti res ni boljše besede.
