V Betini na hrvaškem otoku Murter počasi izginja tradicionalno leseno ladjedelništvo. V približno 60 let stari ladjedelnici čolne popravljata le še oče in sin, novih pa ne izdelujeta več. Ker mladih, ki bi se želeli naučiti obrti, skoraj ni, se domačini bojijo, da bodo z upokojitvijo zadnjih mojstrov izgubili tudi dragoceno znanje.
Na otoku zato pripravljajo nov srednješolski izobraževalni program, ki bi mladim omogočil učenje gradnje in obnove lesenih plovil. Prvi učenci bi se lahko začeli izobraževati že v prihodnjem šolskem letu, če bodo pristojni organi program pravočasno potrdili.
V delavnici sta ostala samo še oče in sin
V stari ladjedelnici v Betini mojster Niko Papeša še vedno popravlja tradicionalne lesene čolne. Tokrat obnavlja manjši čoln za društvo Latinsko idro, ki ohranja pomorsko dediščino tega območja.
Čoln pripravljajo za uporabo otrok pri veslanju in jadranju. Pri delu mu pomaga sin Krešo. Skupaj skrbita za popravila tradicionalnih lesenih gajet in levtov, ki so bili nekoč značilni za življenje ob dalmatinski obali.
Nekoč so v takšnih delavnicah nastajala nova plovila, danes pa delo večinoma obsega vzdrževanje starejših čolnov. Včasih je treba zamenjati poškodovano desko, drugič popraviti trup ali obnoviti dotrajane lesene dele.
Dela je še nekaj, vendar mladih, ki bi se želeli naučiti obrti, skoraj ni. Mojster se spominja mladega domačina, ki je pred leti pokazal zanimanje za delo, a se pozneje ni vrnil v delavnico.
Stari leseni čolni propadajo, ker jih nima kdo popraviti
Podobne težave imajo v sosednji ladjedelnici na Murterju. Tam čakajo na obnovo lesena plovila, ki imajo tudi zgodovinsko vrednost. Eden od čolnov naj bi pred približno 150 leti pod jadri priplul iz italijanskega Monfalconeja do Barić Drage na hrvaški obali.
Danes takšna plovila propadajo predvsem zaradi pomanjkanja izkušenih mojstrov. Glavni ladjedelniški mojster se je lani upokojil, drugi zaposleni pa so zaradi zdravstvenih težav že dlje odsotni.
Obnavljanje starega lesenega plovila zahteva posebno znanje. Mojster mora razumeti obliko trupa, lastnosti lesa in način, kako se posamezni deli povezujejo med seboj.
Tem obrtnikom v Dalmaciji pravijo kalafati. Njihovo delo poleg izdelave lesenih čolnov vključuje tudi popravila, tesnjenje spojev in vzdrževanje plovil.
Znanje so desetletja prenašali predvsem starejši mojstri na mlajše vajence. Prav ta povezava med generacijami zdaj izginja.
Rešitev iščejo v novem šolskem programu
Muzej betinskega lesenega ladjedelništva je skupaj s hrvaško Agencijo za poklicno izobraževanje sodeloval pri pripravi novega učnega programa.
Predvideno je izobraževanje za poklic ladjedelničarja, pri katerem bi se dijaki v drugem letniku lahko usmerili v delo s kovino, plastiko ali lesom.
Industrijsko-obrtna šola v Šibeniku je že dobila soglasje županije za uvedbo nove smeri, za izvajanje pa potrebuje še ustrezno potrditev ministrstva.
Po navedbah ravnatelja šole želijo potrebno dokumentacijo predložiti do konca oktobra. Če bodo postopki uspešni, bi se izobraževanje lahko začelo v šolskem letu 2027/2028. Pri tem ostaja največje vprašanje, koliko mladih bi se za takšen poklic sploh odločilo.
Med predlogi so tudi višje štipendije, s katerimi bi lahko privabili dijake. Mojstri ob tem opozarjajo, da bi morali zanimanje za ročne spretnosti in tradicionalne poklice spodbujati že pri otrocih.
Betina je znana po svojih lesenih gajetah
Leseni čolni so pomemben del zgodovine Betine, kraja na severovzhodni strani otoka Murter.
Posebej znana je betinska gajeta, tradicionalno manjše leseno plovilo, ki so ga prebivalci uporabljali za ribolov, prevoz in vsakodnevna opravila na morju.
Takšni čolni so bili prilagojeni plovbi med otoki in plitvim obalnim območjem. Danes jih številni lastniki ohranjajo zaradi družinske tradicije in pomorske dediščine.
V Betini deluje tudi Muzej betinskega lesenega ladjedelništva, ki predstavlja zgodovino gradnje čolnov, orodje in delo tamkajšnjih mojstrov.
Kje leži Betina?
Kraj na otoku Murter, znan po lesenih gajetah.
Toda muzejska zbirka sama ne more nadomestiti žive obrti. Če novih ladjedelničarjev ne bo, bodo stara plovila sicer ostala na fotografijah in v muzejih, vse težje pa bo najti človeka, ki jih bo znal obnoviti.
Prav zato je uvedba izobraževalnega programa za domačine pomembna. Poleg potrditve ministrstva bodo morali zagotoviti tudi dovolj zainteresiranih dijakov in izkušenih mojstrov, ki jih bodo lahko učili praktičnega dela.
