Jesenski sprehodi po slovenskih gozdovih imajo poseben vonj. Vlažen zrak, tišina med bukvami in hrasti, šelestenje listja pod nogami. Med njimi se tu in tam pokaže tisti značilni dežnikasti klobuk, širok, vzorčast, kot bi ga nekdo narisal. Marele ali dežnikarice so ene najbolj prepoznavnih gob pri nas. A kljub temu, da jih marsikdo brez strahu nabira, se veliko ljudi ne zaveda, kako hitro jih je treba doma pravilno pripraviti, če ne želimo, da izgubijo aromo ali se celo pokvarijo.
Goba, ki jo pozna vsak, a ne zna vsak ravnati z njo
V nasprotju z jurčki, lisičkami ali golobicami marele ne prenesejo dolgega čakanja. Njihovo meso je občutljivo, hitro se prepoji z vlago, lahko začne razpadati in v nekaj urah po nabiranju izgubi svojo značilno rahlo oreškasto aromo. Zato ni pretirano reči, da se ura, ko prinesete marele domov, že šteje.
Najprej jih je treba pravilno pregledati
Mnogi gobarji še vedno storijo prvo napako – gob ne pregledajo takoj po prihodu domov. Gozd je vlažen in topel, v takem okolju se hitro razmnožijo mikroorganizmi in insekti. Marele imajo votel bet in širok klobuk, ki je prava past za drobne žuželke.
Takoj po prihodu jih razgrnite na pult, mizo ali pladenj. Z nožem odstranite spodnji del beta, kjer je pogosto nekaj zemlje ali iglic. Nato z mehko krtačko ali vlažno krpo nežno očistite površino. Pranje pod vodo ni priporočljivo, saj marele vpijejo tekočino kot goba. Dobesedno.
Če vidite drobne luknjice ali belkasto pajčevinasto prevleko, to pomeni, da je bila goba že napadena. Takšne primerke raje zavrzite. Bolje izgubiti eno marelo kot tvegati prebavne težave.
Marele niso gobe za shranjevanje
To je morda najpomembnejše pravilo, ki ga pozabi večina nabiralcev. Marele so čudovite, a zelo občutljive. Če jih pustite v vrečki, košari ali celo na kuhinjskem pultu več kot dan, bodo postale gumijaste, vlažne in neuporabne.
Zato jih je najbolje pripraviti še isti dan, ko jih naberete. Če je bil dan dolg, jih vsaj očistite in shranite v hladilnik v papirnato vrečko – nikakor ne v plastiko. Plastika ujame vlago, goba pa se začne dušiti. Temperatura okoli 4 do 6 °C je idealna. A tudi tako shranjene marele zdržijo največ 24 ur.
Kako jih pravilno pripraviti za uživanje?
Preprosto, a okusno
Najboljši način, da ohranite njihovo aromo, je, da jih pripravite čim bolj preprosto. Klobuke narežite na trakove ali polovice, rahlo solite in povaljajte v moki ali drobtinah, nato jih popražite na maslu ali oljčnem olju. Postrezite z limoninim sokom in malo peteršilja.
Zaradi svoje strukture so marele rahlo hrustljave, ko jih pečemo, in imajo okus, ki spominja na kombinacijo mesa in lešnika. Pravi ljubitelji gob pravijo, da marela najbolje pride do izraza, če jo spečemo na litoželezni ponvi brez dodatkov. Le sol in maslo.
Za tiste, ki jih je nabrano preveč
Če jih je bilo v gozdu veliko in jih niste mogli pojesti vseh, obstaja rešitev. Klobuke lahko narežete na tanke rezine in jih posušite. Sušenje je star, a preverjen način shranjevanja marel, čeprav velja, da so po sušenju nekoliko manj aromatične kot jurčki.
Sušite jih na zračnem mestu, nikakor ne na radiatorju. Najbolje v sušilniku za sadje ali v pečici pri 40–45 °C z rahlo priprtimi vrati, da vlaga uhaja. Suhe marele hranite v steklenem kozarcu, najbolje z nekaj riža na dnu, ki vpija morebitno vlago. Pred uporabo jih namočite v toplo vodo, da se zmehčajo.
Marinirane marele za zimo
Zanimiva možnost za vse, ki radi pripravljajo ozimnico, so tudi marinirane marele. Po kratkem blanširanju jih lahko vložite v mešanico kisa, vode, soli, sladkorja in nekaj zrn popra. Dodate lahko še vejico timijana ali lovorjev list. Po dveh tednih v hladnem prostoru so marele pripravljene kot okusna priloga k mesnim jedem.
Marele in podobne gobe – previdnost ni odveč
Čeprav je marela prepoznavna, se vsako leto zgodi nekaj primerov zastrupitev, ker jo ljudje zamenjajo s strupenimi vrstami, kot je denimo Chlorophyllum brunneum, ki ima zelo podobno obliko, a povzroča prebavne težave. Prava marela ima gibljiv obroček na betu in prijeten vonj po oreščkih, medtem ko imajo podobne vrste neprijeten, celo rahlo sladek vonj.
Zato vedno preverite: klobuk prave marele ima vzorec podobnih lusk, ki so svetlejše na vrhu in temnejše pri dnu. Bet je dolg, tanek in votel, pri mlajših primerkih je čvrst. Če niste povsem prepričani, gobo raje zavrzite.
Stari recepti z marelami
Marele po kmečko
Ta recept izvira iz Prekmurja, kjer so marele pogosto končale v ponvi s krompirjem in čebulo. Na olju prepražite čebulo, dodajte na rezine narezane marele in kuhan krompir. Začinimo s soljo, poprom in kumino. Jed je preprosta, a presenetljivo nasitna.
Omleta z marelami
V Beli krajini marele radi uporabijo kot dodatek k jajcem. Na maslu popražijo narezane marele, dodajo jajca in drobnjak ter jed postrežejo z domačim kruhom. Preprosta, a odlična izbira za večerjo po gobarskem dnevu.
Marele na žaru
Tisti, ki radi pečejo na žaru, bodo navdušeni nad marelami, obloženimi s sirom. Klobuk obrnite z notranjo stranjo navzgor, dodajte rezino sira in malo olja, nato na hitro popecite. Toplota stopi sir, marela pa dobi rahel vonj po dimu.
Kaj pa hranilna vrednost?
Marele so nizkokalorične, vsebujejo približno 30 kcal na 100 gramov. So bogate z beljakovinami in prehranskimi vlakninami, vsebujejo tudi minerale, kot so kalij, fosfor in cink. Zaradi nizke energijske vrednosti so primerne tudi za tiste, ki pazijo na prehrano, a želijo uživati nekaj naravnega in okusnega.
Pomembno je le, da jih ne uživamo surovih. Surove marele lahko povzročijo prebavne težave, saj vsebujejo spojine, ki se razgradijo šele s toplotno obdelavo.
Gobe so odraz jesenske kulture
V Sloveniji so gobe del tradicije. Gobarjenje ima skoraj ritualni pomen, prehaja iz generacije v generacijo. V marsikaterem gospodinjstvu je marela tista prva goba, ki jo otrok spozna, saj je videti kot iz pravljice.
Ko jo prinesemo domov, jo je treba obravnavati s spoštovanjem. Kot darilo gozda, ki ga ne smemo zanemariti.
Marele so gobe, ki nas uči hvaležnosti
Narava nas pogosto opozarja, da lepota ni večna. Marela je simbol trenutka – lep, dišeč, a minljiv. Pripraviti jo še isti dan pomeni spoštovati naravo in njeno darilo. In to je verjetno tudi razlog, zakaj so stare gospodinje vedno rekle: “Marele se ne čakajo.” Zdaj veste, zakaj.
