“Pusti koprivo, naj te opeče, potem ne bo revme.” Takšen nasvet so nekoč pogosto slišali ljudje na podeželju, predvsem starejši, ki so boleče sklepe namenoma drgnili s svežimi koprivami. Ljudsko prepričanje ni nastalo povsem brez razloga, vendar koprivni ožig revme ne preprečuje in bolezni sklepov ne zdravi. Zanimivo pa je, da so vpliv koprive na sklepno bolečino raziskovali tudi znanstveniki.
Kopriva oziroma Urtica dioica ima dolgo zgodovino uporabe v evropskem ljudskem zdravilstvu. Evropska agencija za zdravila navaja tradicionalno uporabo pripravkov iz listov koprive za lajšanje manjših sklepnih bolečin. To pa ni enako trditvi, da ožig s svežo rastlino preprečuje revmatična obolenja.
Stari ljudje so boleče sklepe dejansko opletali s koprivami
Postopek ima celo svoje ime: urtikacija. Sveže koprive so polagali ali drgnili po bolečem sklepu, dokler koža ni postala rdeča in pekoča.
Kdor se je kdaj dotaknil koprive, dobro pozna občutek. Drobne dlačice na rastlini delujejo podobno drobnim iglicam in ob dotiku kože sprožijo lokalno reakcijo, zaradi katere se pojavijo pekoč občutek, srbenje in rdečica.
Prav ta močan dražljaj je verjetno eden od razlogov, da je nastal rek o koprivah in revmi. Človek je po ožigu na mestu bolečega sklepa občutil intenzivno toploto in draženje, prvotna sklepna bolečina pa se je lahko za nekaj časa zdela manj izrazita.
To je nekaj povsem drugega od preprečevanja bolezni.
Presenetljivo: koprivo so zaradi sklepov preučevali tudi raziskovalci
Zamisel se sodobni medicini morda zdi nenavadna, toda raziskovalci so preverjali prav učinek namernega koprivnega ožiga.
V majhni raziskavi iz leta 2000 je sodelovalo 27 ljudi z osteoartritično bolečino v palcu oziroma kazalcu. Sveže liste koprive so en teden nanašali na boleče območje. Raziskovalci so ugotovili zmanjšanje bolečine, vendar je bila študija zelo majhna in njeni rezultati nikakor ne dokazujejo, da bi se morali s koprivami zdraviti doma.
Poznejša raziskava pri kronični bolečini v kolenu je dala precej manj prepričljiv rezultat. Zmanjšanje bolečine v skupini, ki je uporabljala koprive, je bilo zelo podobno zmanjšanju v kontrolni skupini.
Dokazi so torej omejeni in ne omogočajo sklepa, da koprivni ožig zdravi artritis ali preprečuje »revmo«.
Kaj so naši predniki sploh imenovali revma?
Tu se skriva še pomemben del zgodbe. Beseda revma se je nekoč uporabljala precej širše kot danes.
Z njo so ljudje opisovali boleče sklepe, togost, bolečine v mišicah, težave zaradi obrabe in številne druge tegobe. Danes medicina med njimi razlikuje. Osteoartroza, revmatoidni artritis, protin in različna vnetna revmatična obolenja niso ista bolezen in imajo različne vzroke ter zdravljenje.
Zato starega reka ne moremo razumeti dobesedno.
Kopriva je zanimiva rastlina, vendar ožig ni preventiva
Kopriva zaradi tega ne postane nepomembna zdravilna rastlina. Njeni listi vsebujejo številne biološko aktivne snovi, rastlina pa se že dolgo uporablja tudi kot živilo. Znanstvena literatura raziskuje njene protivnetne in druge lastnosti, vendar so mehanizmi in klinični pomen posameznih učinkov še vedno predmet raziskav.
Velika napaka bi bila, če bi iz tega naredili sklep, da se mora človek zaradi zdravih sklepov namenoma opeči s koprivo.
Pri artritisu in dalj časa trajajočih bolečinah je pomembno predvsem ugotoviti vzrok. Bolečina, otekanje ali jutranja okorelost sklepov, ki vztrajajo ali se ponavljajo, sodijo k zdravniku, saj pravočasno zdravljenje pri nekaterih revmatičnih boleznih pomembno vpliva na nadaljnji potek.
Koprivnega ožiga prav tako ni smiselno namenoma povzročati ljudem z občutljivo ali poškodovano kožo oziroma tistim, ki so že imeli izrazite reakcije na stik z rastlino.
Stari rek ima torej zrno resnice, ne pa obljubljenega učinka
Babice in dedki niso imeli kliničnih raziskav, vendar so opazovali, kaj se zgodi po stiku s koprivo. Če je nekdo po drgnjenju bolečega kolena nekaj časa občutil drugačen ali manj izrazit občutek bolečine, se je izkušnja hitro prenašala iz roda v rod. Iz tega je sčasoma nastala precej močnejša trditev: če te kopriva opeče, ne boš imel revme.
Danes lahko to poved razumemo nekoliko natančneje. Kopriva ima dolgo tradicijo uporabe pri sklepnih težavah in nekaj raziskav je preverjalo celo njen neposredni ožig. Dokaza, da bi stik s koprivo človeka zaščitil pred revmatičnimi boleznimi, pa ni.
Morda je zato najbolj zanimivo prav to, da za starim vaškim rekom ni samo praznoverje. V ozadju je resnična telesna reakcija in stoletja opazovanja, le razlaga je bila precej bolj samozavestna, kot jo danes dopuščajo dokazi.
