Zakaj letos fige zamujajo? Vročina in suša sta lahko pomemben del odgovora

Fige, ki so bile v preteklih letih v začetku avgusta že mehke in sladke, letos marsikje še ostajajo trde in zelene. Dolgotrajna vročina in predvsem pomanjkanje vode lahko zorenje fig upočasnita, saj drevo ob močnem sušnem stresu najprej varčuje z vodo, šele nato energijo usmerja v rast in dozorevanje plodov. Letošnje razmere v Sloveniji so bile za sadne rastline zahtevne, saj je kmetijsko ministrstvo konec julija poročalo o dolgotrajni suši, pomanjkanju talne vlage in visokih temperaturah.

Vendar vročina sama po sebi še ne pomeni poznejšega zorenja. Figa je toploljubna rastlina in v primernih razmerah ji toplo poletje ustreza. Težave se začnejo predvsem takrat, ko se visoke temperature združijo s suho zemljo in dolgotrajnim pomanjkanjem padavin.

Veliko sonca še ne pomeni, da bodo fige dozorele hitreje

Na prvi pogled bi pričakovali ravno nasprotno. Več sonca in toplote naj bi pomenilo hitrejše dozorevanje ter bolj sladke plodove.

Do določene mere to drži. Figa za uspešno zorenje potrebuje toploto, toda drevo mora imeti hkrati na voljo dovolj vode. Univerza Kalifornije pri gojenju fig posebej poudarja pomen enakomerne vlage v tleh, saj vodni stres med rastjo in razvojem plodov zmanjšuje pridelek ter kakovost.

Ob hudi suši se spremeni delovanje celotnega drevesa. Rastlina skozi listne reže izgublja vodo, hkrati pa jo poskuša zadržati. Ob močnem stresu se zmanjšata normalna rast in fotosintetska aktivnost, plodovi pa se lahko počasneje povečujejo.

Rezultat lahko vidimo neposredno na vejah: figa doseže običajno velikost počasneje, dolgo ostaja trda in se ne začne mehčati, čeprav je na sončnem mestu.

Leto 2026 je prav za takšno razlago precej značilno. Ministrstvo za kmetijstvo je 31. julija sporočilo, da je letošnja suša po prvih ocenah prizadela celotno Slovenijo, med izraziteje prizadetimi območji pa so navedli tudi Primorsko ter Dolenjsko s Spodnjim Posavjem.

Če je zemlja povsem suha, drevo predvsem preživlja

Stare, dobro ukoreninjene fige sicer veljajo za precej odporne proti suši. Njihove korenine lahko segajo globoko in odraslo drevo pogosto preživi razmere, ki bi bile za številne druge sadne vrste precej težje.

Toda preživeti sušo ni isto kot med sušo ustvariti kakovosten pridelek.

Prav tu nastane pogosto napačno sklepanje. Figa ima lahko še vedno zelene liste, plodovi ne odpadajo in drevo na videz deluje zdravo, vendar rast plodov zaradi pomanjkanja vode skoraj obstane.

To je še izrazitejše pri mlajših drevesih, figah ob hišah na plitvih tleh ter rastlinah, ki rastejo ob zidovih, kjer se zemlja poleti močno segreva.

Fige letos ne zamujajo povsod enako

O tem, da bi vse fige v Sloveniji leta 2026 zorele pozneje, ne moremo govoriti. Razlike med Primorsko, Posavjem, Belo krajino, Ljubljansko kotlino in posameznimi vrtovi so lahko velike.

Na zorenje vplivajo sorta, starost drevesa, lega, količina vode, globina tal in število plodov.

Pomembna je tudi posebnost fig. Nekatere sorte lahko dajo dva pridelka. Prvi nastane na lanskih poganjkih in dozoreva prej, glavni pridelek pa se razvije na letošnjih poganjkih ter dozoreva pozneje poleti oziroma jeseni.

Zato lahko dve figi, ki rasteta le nekaj kilometrov narazen, zorita ob popolnoma različnih terminih.

Ne poskušajte zamude nadoknaditi z vsakodnevnim zalivanjem

Če so plodovi zaradi suše obstali, je smiselno preveriti zemljo globlje pod površino.

Površina je lahko videti povsem suha, nekoliko globlje pa je vlage še dovolj. Nasprotno se lahko po kratkem zalivanju zdi, da je drevo dobro oskrbljeno, voda pa je navlažila samo nekaj centimetrov zemlje.

Pri figah je praviloma boljše temeljito zalivanje v območju korenin kot vsakodnevno površinsko močenje. Kalifornijski strokovni vir pri sadnem drevju prav tako svetuje globlje in redkejše namakanje namesto pogostega lahkega zalivanja.

Pretiravanje z vodo tik pred dozorevanjem prav tako ni dobra rešitev. Nenadna velika sprememba iz zelo suhe v izrazito mokro zemljo lahko poslabša kakovost plodov, zato je bolje poskrbeti za čim bolj enakomerno oskrbo z vlago.

Kako prepoznamo, da se zorenje vendarle začenja

Barva pri figah ni vedno najboljši pokazatelj, saj obstajajo zelene, rumene, rjave in vijolične sorte.

Veliko bolj značilen znak je sprememba teksture. Figa začne postajati mehkejša, pecelj oziroma »vrat« ploda se rahlo upogne, plod pa začne viseti navzdol.

Pojavi se tudi izrazitejši sladek vonj. Zrela figa se ob nežnem dotiku nekoliko vda, vendar ne sme biti kašasta ali poškodovana.

Trde fige praviloma nima smisla pobirati v upanju, da bodo na kuhinjskem pultu dozorele tako kot paradižnik. Najboljšo sladkost in aromo razvijejo na drevesu.

Če so torej letos vaše fige sredi avgusta še vedno trde, to samo po sebi še ne pomeni, da je z drevesom kaj narobe. Poletje 2026 je prineslo kombinacijo vročine in izrazitega pomanjkanja vode, ki lahko pri posameznih drevesih upočasni rast in dozorevanje plodov.

Naslednjih nekaj tednov bo pomembnih predvsem za glavni pridelek. Ob nekoliko zmernejših temperaturah in zadostni vlagi lahko fige začnejo dozorevati precej hitro, zato jih je ob koncu poletja vredno pregledati skoraj vsak dan.