V Sloveniji 31. oktobra praznujemo dan reformacije, s katerim se spominjamo verskega gibanja, ki je v 16. stoletju pomembno vplivalo tudi na razvoj slovenskega jezika. Prav reformaciji se lahko zahvalimo za prvi tiskani knjigi v slovenščini, ki ju je leta 1550 izdal Primož Trubar. Dan reformacije je v Sloveniji tudi dela prost dan.
Leta 2026 bo 31. oktober v soboto, zato praznik večini zaposlenih ne bo prinesel dodatnega prostega dneva. Naslednji dan, v nedeljo, 1. novembra, bo še dan spomina na mrtve. Gre za dva različna praznika, ki ju zaradi zaporednih datumov pogosto povezujemo, čeprav imata povsem drugačno zgodovino.
Kaj se je zgodilo 31. oktobra 1517?
Začetek reformacije tradicionalno povezujemo z nemškim teologom Martinom Lutherjem. Ta je 31. oktobra 1517 predstavil 95 tez, v katerih je kritiziral nekatere prakse takratne Katoliške cerkve, predvsem prodajo odpustkov.
Odpustki so bili povezani z odpuščanjem časnih kazni za grehe. Luther je nasprotoval predvsem prepričanju, da bi bilo mogoče duhovne koristi pridobivati z denarjem.
Po znanem zgodovinskem izročilu naj bi svojih 95 tez pribil na vrata grajske cerkve v Wittenbergu v današnji Nemčiji.
Zgodovinarji sicer opozarjajo, da ni povsem zanesljivo dokazano, ali je Luther teze res fizično pribil na cerkvena vrata. Dokumentirano pa je, da jih je 31. oktobra 1517 poslal cerkvenim oblastem. Njegove zamisli so se s pomočjo tiska hitro razširile po Evropi.
Reformacija je sprožila velike verske spremembe, nastanek protestantskih cerkva ter razprave o vlogi vere, izobraževanja in dostopnosti verskih besedil.
Ena njenih pomembnih značilnosti je bila želja, da bi ljudje verska besedila lahko brali in razumeli v svojem jeziku, ne samo v latinščini. Prav ta zamisel je imela velik vpliv na slovenske dežele.
Primož Trubar je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi
Osrednja osebnost slovenske reformacije je bil Primož Trubar. Rodil se je leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. Bil je duhovnik, protestantski pridigar in pisec, ki je pomemben del življenja preživel tudi v nemških deželah.
Leta 1550 je izdal Katekizem in Abecednik, prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku.
Katekizem je vseboval verski pouk in temeljna besedila za razumevanje protestantske vere. Abecednik pa je bil namenjen učenju branja, zato je imel pomembno izobraževalno vlogo.
Pred tem so se slovenski zapisi sicer že pojavljali, med najstarejšimi so Brižinski spomeniki, vendar še nismo imeli tiskanih knjig v slovenščini.
Trubarjevo delo je pomenilo pomembno prelomnico.
Slovenščina, ki so jo ljudje uporabljali v vsakdanjem govoru, je dobila prostor tudi v tiskanih besedilih. S tem je nastajal temelj slovenskega knjižnega jezika.
Trubar se je zavedal, da prebivalci slovenskih dežel govorijo različna narečja, vendar je želel oblikovati jezik, ki bi bil razumljiv čim širšemu krogu bralcev.
Njegovo prizadevanje ni bilo samo versko. S knjigami je spodbudil tudi širjenje pismenosti in uporabo slovenskega jezika pri učenju. Trubarjev Katekizem iz leta 1550 velja za prvo slovensko tiskano knjigo.
Reformacija je prinesla tudi slovensko Biblijo in prvo slovnico
Trubar ni bil edini pomembni ustvarjalec slovenskega protestantskega obdobja. Veliko vlogo sta imela tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič.
Dalmatin je leta 1584 izdal celoten prevod Biblije v slovenščino. Šlo je za izjemno obsežno delo, ki je dokazovalo, da je mogoče v slovenščini izraziti tudi zahtevna verska in druga besedila. Istega leta je Bohorič izdal prvo slovnico slovenskega jezika, Zimske urice oziroma Arcticae horulae.
Z njo je opisal slovenski jezik in njegova pravila. Njegovo ime se je ohranilo tudi v izrazu bohoričica, poimenovanju pisave, ki so jo Slovenci uporabljali več stoletij.
| Leto | Pomemben dogodek |
|---|---|
| 1517 | Martin Luther predstavi 95 tez |
| 1550 | Primož Trubar izda Katekizem in Abecednik |
| 1584 | Jurij Dalmatin izda slovenski prevod Biblije |
| 1584 | Adam Bohorič izda prvo slovensko slovnico |
Reformacija je vplivala tudi na šolstvo. Protestantski pisci so poudarjali pomen branja in izobraževanja, saj so želeli, da bi ljudje sami razumeli verska besedila.
Čeprav je protireformacija pozneje močno omejila protestantsko dejavnost na slovenskem ozemlju, številnih dosežkov na področju jezika in knjige ni bilo mogoče izbrisati.
Zakaj Slovenija praznuje dan reformacije, če je večina prebivalcev katoličanov?
Dan reformacije v Sloveniji nima samo verskega pomena. Slovenski prostor je danes versko raznolik, zgodovinsko pa je bil večinoma povezan s katolištvom. Kljub temu je protestantsko gibanje odločilno prispevalo k razvoju slovenskega knjižnega jezika.
Zato 31. oktobra ne obeležujemo zgolj nastanka protestantizma, ampak tudi pomembno obdobje slovenske kulturne zgodovine.
Prve tiskane slovenske knjige, prevod Biblije in slovnica so bili dosežki, ki so vplivali na poznejše generacije piscev in izobražencev.
Reformacija je tako pripomogla k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, ki je pozneje postal eden pomembnih temeljev slovenske narodne identitete.
Verska dediščina reformacije pa je še vedno živa, zlasti v Prekmurju, kjer deluje Evangeličanska cerkev.
Kako dobro poznate slovensko zgodovino?
5 vprašanj o reformaciji, Trubarju in prvih slovenskih knjigah.
Je dan reformacije državni praznik in dela prost dan?
Po slovenskem zakonu je 31. oktober določen kot dan reformacije in dela prost dan. Natančneje, zakon ga uvršča med druge dela proste dneve, ne med državne praznike, navedene v prvem členu zakona.
Takšna ureditev velja od sprejetja zakona o praznikih in dela prostih dnevih v samostojni Sloveniji leta 1991.
Dan reformacije ni povezan z dnevom spomina na mrtve
Ker sta praznika na zaporedna dneva, ju ljudje pogosto omenjajo skupaj. Toda dan reformacije 31. oktobra je namenjen spominu na verske in kulturne spremembe 16. stoletja.
Dan spomina na mrtve, 1. november, pa je namenjen spominu na pokojne. Ljudje takrat obiskujejo grobove, prižigajo sveče in se udeležujejo spominskih slovesnosti.
Praznika imata različna zgodovinska izhodišča in pomen. Za družine, ki bodo med prazničnim koncem tedna obiskovale grobove, je koristno preveriti morebitne spremembe prometa, parkiranja in odpiralnih časov pokopališč.
Kdor pa želi bolje spoznati zgodovino reformacije, lahko obišče Trubarjevo domačijo v Rašici pri Velikih Laščah, kjer je predstavljena dediščina začetnika slovenske književnosti. Pred obiskom je priporočljivo preveriti odpiralni čas.
