El Niño se v tropskem Tihem oceanu hitro krepi, vrhunec pa naj bi dosegel decembra 2026. Po napovedih, ki jih povzema hrvaški Index, bi lahko šlo za enega najmočnejših pojavov v zadnjih desetletjih. Njegov vpliv bi se lahko pokazal v višjih temperaturah ter spremenjeni razporeditvi padavin po svetu.
El Niño vpliva na vreme daleč zunaj Tihega oceana. V nekaterih delih sveta povečuje verjetnost suše, drugod prinaša več padavin in nevarnost poplav. Za Slovenijo pa njegov razvoj še ne pomeni, da lahko zanesljivo napovemo, kakšna bo prihajajoča zima.
Temperatura oceana naj bi dosegla izjemno visoke vrednosti
El Niño nastane, ko se površinske vode v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana občutno segrejejo nad običajne vrednosti. To vpliva na vetrove, nastajanje oblakov in gibanje vremenskih sistemov.
Po podatkih iz objavljene napovedi se je temperaturno odstopanje na območju Niño 3.4, enem glavnih kazalnikov El Niña, z junijskih 1,6 stopinje Celzija avgusta povečalo na 2,5 stopinje.
Napoved za obdobje od oktobra do decembra kaže na povprečno odstopanje okoli 3,7 stopinje Celzija, pri čemer naj bi bil pojav najmočnejši decembra.
Če bi se takšna napoved uresničila, bi šlo za izjemno močan El Niño. Za primerjavo: med izrazitim dogodkom v letih 2015 in 2016 je trimesečno temperaturno odstopanje doseglo približno 2,6 stopinje.
Gre za temperaturna odstopanja v določenem delu Tihega oceana, ne za napoved, da se bo celoten planet segrel za toliko stopinj.
🌡️ Kako hitro se krepi El Niño?
Izberite obdobje in preverite odstopanje temperature površine morja v tropskem Tihem oceanu.
Zakaj lahko El Niño vpliva na vreme po vsem svetu?
Tropski Tihi ocean ima pomembno vlogo pri kroženju toplote in vlage v ozračju. Ko se njegova površina močneje segreje, se lahko spremenijo tudi območja, kjer nastajajo obilne padavine.
Te spremembe vplivajo na širše vremenske vzorce, zato posledice niso omejene na države ob Tihem oceanu.
Po navedbah iz napovedi naj bi bilo v prihodnjih mesecih več padavin verjetnih v osrednjem in vzhodnem tropskem Pacifiku, delih vzhodne Afrike, vzhodne Azije in jugovzhodne Južne Amerike.
Nasprotno naj bi se verjetnost bolj suhih razmer povečala v zahodnem Pacifiku, na nekaterih območjih Indije, Karibov in severozahodne Južne Amerike.
Takšne sezonske napovedi ne pomenijo, da bo na vseh naštetih območjih zagotovo prišlo do poplav ali suše. Kažejo predvsem, v katero smer se spreminja verjetnost posameznih vremenskih razmer.
Kaj to pomeni za Slovenijo in prihajajočo zimo?
Vpliv El Niña je najizrazitejši v tropskih območjih in nekaterih delih obeh Amerik ter Azije. V Evropi je povezava precej manj neposredna.
Na vreme v Sloveniji pozimi vplivajo predvsem razporeditev območij visokega in nizkega zračnega tlaka nad Atlantikom in Evropo, gibanje vremenskih front ter drugi dejavniki.
Zato močan El Niño sam po sebi ne pomeni niti posebej mile niti posebej mrzle zime v Sloveniji. Prav tako iz njegove moči ni mogoče zanesljivo sklepati, koliko snega bo zapadlo.
Za oceno prihajajoče zime bodo pomembnejše regionalne sezonske napovedi in njihovo sprotno posodabljanje.
Zakaj je letošnji razvoj posebej zanimiv?
El Niño ne ustvarja nove toplote, temveč vpliva na njeno prerazporejanje med oceanom in ozračjem. Ob močnejših dogodkih se lahko zaradi tega zvišajo tudi povprečne temperature na svetovni ravni.
Njegov vpliv se pogosto nadaljuje še po vrhuncu pojava. Zato lahko vremenske posledice občutimo tudi v mesecih, ko se začnejo temperature v tropskem Tihem oceanu že zniževati.
Po napovedi, objavljeni 8. oktobra, naj bi El Niño vztrajal vsaj do februarja 2027.
Za Slovenijo bo v naslednjih tednih najpomembneje spremljati, kako se bodo svetovni podnebni signali odražali v evropskih sezonskih napovedih. Šele te bodo ponudile uporabnejšo oceno temperaturnih in padavinskih razmer za zimo 2026/2027.
