Kostanjeva drevesa so ponekod letos razvila veliko ježic, vendar je pridelek kljub temu razočaral. Namesto polnih, lepo razvitih kostanjev so lastniki ob odpiranju ježic našli drobne, sploščene in izsušene plodove. Najverjetnejši razlog je pomanjkanje vode v obdobju, ko bi se morali plodovi razvijati in polniti.
Na težavo je na Facebooku opozoril lastnik domačega kostanja, ki je sicer sorazmerno dobro obrodil, vendar so bili plodovi v ježicah neuporabni. Ob fotografijah je pojasnil, da so v vsaki ježici po trije kostanji, a nobeden ni primerno razvit. Zanimalo ga je, zakaj se je to zgodilo in kaj lahko prihodnje leto naredi drugače.
Odzivi drugih pridelovalcev so bili precej enotni. Večina je za slab pridelek okrivila sušo, nekateri pa so opozorili še na težave z opraševanjem.
Suša lahko uniči pridelek, čeprav je drevo polno ježic
Kostanj za razvoj kakovostnih plodov potrebuje dovolj vode, zlasti v drugi polovici poletja in na začetku jeseni. Takrat se jedrca v ježicah intenzivno razvijajo in pridobivajo maso.
Če drevo v tem obdobju nima na voljo dovolj vlage, se lahko rast plodov močno upočasni. Ježice se navzven še vedno razvijajo, kostanji v njih pa ostanejo drobni, nagubani ali skoraj prazni.
Prav takšne plodove prikazujejo fotografije, ki so sprožile razpravo. Njihova lupina je rjava in ponekod bleščeča, vendar je videti sploščena, kot da se jedro v notranjosti ni ustrezno razvilo.
“Suša je letos kriva za to,” je zapisala ena od sodelujočih v razpravi. Podobno je menil lastnik štirih kostanjevih dreves, ki je pojasnil, da ima letos enako težavo kot avtor objave.
Izkušnje so skladne z vplivom pomanjkanja vode na razvoj plodov. Vendar zgolj iz fotografije ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je bila suša edini vzrok. Podoben videz imajo lahko tudi kostanji, pri katerih oploditev ni bila uspešna.
Lastnica maronov opaža razliko, odkar ima drevo več vode
Med odzivi izstopa izkušnja lastnice marona, ki se s podobnimi težavami srečuje že več let. “Mi imamo marone, pa je vedno že par let tako, da je v ježici samo en plod velik, ostala dva sta mala,” je zapisala.
Dodala je, da se je stanje v zadnjih letih nekoliko izboljšalo, odkar ima drevo stalneje na voljo vodo. Pred tem je bil pridelek po njenih besedah zelo slab.
Njena izkušnja kaže, kako pomembna je lahko zadostna oskrba z vodo. Pri tem pa ni nujno, da se vsi trije plodovi v ježici razvijejo enako. Tudi pri zdravem kostanju se lahko zgodi, da eden prevlada, druga dva pa ostaneta manjša.
Druga lastnica maronov je poročala o nekoliko drugačni letini. Njeno drevo je letos razvilo veliko drobnih plodov, vendar jih je bilo več kot lani. Presenetilo jo je tudi, da so dozoreli prej kot v preteklih letih, ko je njen maron praviloma dozorel za gozdnim kostanjem.
Takšne razlike niso neobičajne. Na dozorevanje vplivajo sorta, lega drevesa, vremenske razmere in količina razpoložljive vode.
Težava je lahko tudi v opraševanju
V razpravi se je pojavilo še eno pomembno vprašanje. Ali ima lastnik na vrtu samo eno kostanjevo drevo? “Rabi opraševalca,” je opozorila ena od komentatork. Druga je vprašala, ali ob kostanju raste še eno drevo. Pojasnila je, da so ji ob nakupu sadike svetovali sajenje v paru, saj so imeli tudi sami pri enem drevesu podobne težave.
Evropski pravi kostanj (Castanea sativa) se oprašuje predvsem s pomočjo vetra, pri opraševanju pa sodelujejo tudi žuželke. Čeprav ima isto drevo moške in ženske cvetove, je pri številnih sortah samoopraševanje slabo ali nezanesljivo.
Za dober pridelek je zato koristno, da v bližini raste še en genetsko ustrezen kostanj, ki cveti ob istem času. Pri cepljenih sortah marona je treba posebej preveriti, katere sorte so primerne za medsebojno opraševanje.
Slaba oploditev lahko povzroči nastanek praznih ali slabo razvitih plodov, tudi če drevo sicer deluje zdravo. Če se težava ponavlja vsako leto, tudi kadar ima kostanj dovolj vode, je zato smiselno preveriti opraševanje.
Kaj lahko naredimo, da bo prihodnje leto pridelek boljši?
Pri kostanju, ki je letos razvil veliko praznih plodov, je prvi ukrep preverjanje razmer, v katerih raste.
Mlada drevesa in tista na plitvih, peščenih ali zelo odcednih tleh so še posebej občutljiva na daljša sušna obdobja. Tudi starejši kostanji z razvitim koreninskim sistemom lahko ob izraziti suši utrpijo zmanjšanje pridelka.
Najpomembnejši ukrepi so:
- Zalivanje v sušnih obdobjih. Kostanj je bolje zaliti redkeje in temeljito kot vsak dan samo površinsko. Količino vode je treba prilagoditi velikosti drevesa in lastnostim tal.
- Zastiranje tal. Plast lesnih sekancev, listja ali drugega organskega materiala pomaga zmanjšati izhlapevanje vode. Zastirke ne nasujemo neposredno ob deblo.
- Preverjanje opraševanja. Če v okolici ni drugega primernega kostanja, se pozanimamo o možnosti zasaditve ustrezne opraševalne sorte.
- Spremljanje drevesa med letom. Pozorni smo na prezgodnje rumenenje listov, sušenje poganjkov, slabšo rast in znake bolezni.
Pomembno je tudi, da kostanja ne sadimo na mesta, kjer voda dlje časa zastaja. Drevo potrebuje dovolj vlage, vendar slabo prenaša trajno razmočena tla.
Zakaj je lahko kutina polna plodov, kostanj pa skoraj brez njih?
Ena od sodelujočih v razpravi je opozorila na zanimivo razliko. Medtem ko so se številni pridelovalci pritoževali nad slabim kostanjem, je njena kutina letos obrodila tako obilno, da so se veje pod težo plodov začele upogibati.
Kot je pojasnila, drevesa ni dodatno zalivala, zato jo je bogat pridelek presenetil.
Razlog je lahko v različnih potrebah rastlinskih vrst, globini korenin, času cvetenja in razvoja plodov ter sposobnosti dreves, da izkoristijo razpoložljivo vlago. Tudi dve drevesi na istem vrtu se lahko na sušo odzoveta povsem različno.
Kutina in kostanj poleg tega nimata enakega razvojnega cikla. Obdobje največje občutljivosti za pomanjkanje vode zato ne nastopi nujno ob istem času.
Pri kostanju lahko k slabšemu pridelku prispevajo tudi neugodne razmere med cvetenjem, ko se odloča o uspešnosti oprašitve.
Če so bili kostanji letos prazni, drevo pa ima zdrave liste in poganjke, to še ne pomeni, da je trajno poškodovano. Prihodnja letina je lahko bistveno boljša, če bodo razmere ugodnejše.
Lastnikom dreves, pri katerih se prazni plodovi pojavljajo več let zapored, pa se splača preveriti tudi sorto in možnost opraševanja. Samo zalivanje namreč ne more odpraviti težav, ki nastanejo zaradi neuspešne oploditve.
