Ena sama strela lahko v ozkem kanalu zraka ustvari temperaturo okoli 30.000 stopinj Celzija, električni tok pa lahko doseže približno 30.000 amperov. Čeprav blisk na nebu traja le delček sekunde, gre za izjemno močno električno razelektritev, ki lahko povzroči požare, poškodbe in smrtno nevarne električne udare.
Še bolj presenetljive so skrajnosti. Najdaljša doslej potrjena strela je bila dolga kar 829 kilometrov, najdaljši zabeleženi blisk pa je trajal več kot 17 sekund. Podatke potrjuje Svetovna meteorološka organizacija (WMO). In čeprav se nam zdi strela na nebu široka, je njen dejanski električni kanal običajno debel le nekaj centimetrov.
Kako sploh nastane strela?
Strela je velika naravna električna iskra, ki nastane zaradi razlik v električnem naboju.
V nevihtnih oblakih se ob trkih ledenih delcev in drugih procesih ločujejo pozitivni in negativni električni naboji. Če razlika postane dovolj velika, lahko pride do električne razelektritve.
Ta se lahko zgodi znotraj enega oblaka, med različnimi oblaki ali med oblakom in tlemi.
Zrak običajno deluje kot električni izolator. Ob dovolj močnem električnem polju pa se del zraka ionizira in nastane prevoden kanal, po katerem steče električni tok.
Blisk je svetloba, ki jo pri tem oddaja močno segret zrak. Grom pa nastane zaradi njegovega nenadnega segrevanja in širjenja.

Najdaljša strela je bila dolga 829 kilometrov
Dolžina običajnih strel se zelo razlikuje. Razelektritve med oblakom in tlemi imajo lahko nekaj kilometrov dolge poti, strele znotraj obsežnih nevihtnih sistemov pa se lahko raztezajo veliko dlje.
Svetovni rekord je leta 2025 dobila strela, ki so jo sateliti zaznali nad Združenimi državami Amerike.
Razelektritev je nastala 22. oktobra 2017 in se raztezala od vzhodnega Teksasa do območja blizu Kansas Cityja v Missouriju.
Njena izmerjena vodoravna razsežnost je znašala 829 kilometrov, z ocenjeno mersko negotovostjo osmih kilometrov.
To je približno toliko, kot znaša cestna razdalja med Ljubljano in Rimom, odvisno od izbrane poti.
Prejšnji rekord je znašal 768 kilometrov. Pripadal je streli, ki je 29. aprila 2020 nastala nad ameriškimi zveznimi državami Teksas, Louisiana in Mississippi.
Zanimivo je, da novega rekorda niso postavili z novo nevihto, temveč z natančnejšo analizo starejših satelitskih meritev.
Temperatura lahko doseže 30.000 stopinj Celzija
Med najzanimivejšimi podatki o strelah je njihova temperatura. V prevodnem kanalu se lahko zrak v zelo kratkem času segreje na približno 30.000 stopinj Celzija.
To je približno petkrat več od temperature vidne površine Sonca, ki znaša okoli 5500 stopinj Celzija. Primerjava se nanaša na površino Sonca, ne na njegovo notranjost, kjer so temperature bistveno višje.
Zaradi tako hitrega segrevanja se zrak silovito razširi. Nastane tlačni val, ki se nato širi kot zvok. To je grom, ki ga slišimo po blisku.
Električni tok je lahko tisočkrat večji kot v gospodinjski napeljavi
Pri tipičnem udaru strele v tla lahko največja trenutna jakost električnega toka doseže okoli 30.000 amperov.
Za primerjavo: številni gospodinjski električni tokokrogi so zaščiteni s 16-amperskimi varovalkami.
Številka 30.000 amperov je skoraj 1900-krat večja od 16 amperov. Vendar to ne pomeni, da strela odda 1900-krat več energije kot gospodinjski aparat, saj sta trajanje in način razelektritve povsem drugačna.
Pri posebej močnih strelah so izmerili tudi tokove okoli 300.000 amperov.
Električna napetost med nevihtnim oblakom in tlemi lahko doseže več sto milijonov voltov, v izjemnih primerih pa tudi približno milijardo voltov.
Prav zaradi teh velikih razlik lahko nastane razelektritev skozi zrak, ki sicer slabo prevaja elektriko.

Na nebu je videti ogromna, v resnici pa je debela le nekaj centimetrov
Če opazujemo močno nevihto, so lahko svetleče razvejane strele videti zelo široke.
Toda osrednji prevodni kanal je običajno precej ožji, kot se zdi na fotografijah.
Britanska meteorološka služba Met Office navaja, da njegova širina pogosto znaša le približno dva do tri centimetre.
Strela je torej lahko dolga več kilometrov, njen prevodni kanal pa je približno tako širok kot debelejši prst.
Razlog za navidezno širino je zelo močan svetlobni blisk. Na fotografijah in posnetkih je lahko videti še širši zaradi načina zajemanja svetlobe.
Interaktivno
6 številk, ki pokažejo moč strele
Kliknite številko in poglejte, kaj v resnici pomeni.
Strela je lahko bolj vroča od površine Sonca
Kanal strele se segreje na približno 30.000 °C. To je približno petkrat več od temperature površine Sonca.
Jakost toka je ogromna
Povprečen udar strele lahko doseže približno 30.000 amperov. To je skoraj 1900-krat več od običajnega 16 A gospodinjskega tokokroga.
Najdaljša potrjena strela je bila dolga 829 kilometrov
Svetovni rekord je potrdila WMO. Takšna strela se lahko raztegne čez ogromno območje nevihte.
Blisk je lahko trajal več kot 17 sekund
Rekordno trajanje znaša 17,1 sekunde. Večina strel je sicer mnogo krajših.
Videti je široka, v resnici pa ni
Prevoden kanal strele je običajno širok le 2 do 3 centimetre, čeprav je na nebu videti precej večji.
Povratni udar potuje izjemno hitro
Značilna hitrost povratnega udara je okoli 100.000 km/s. Zato blisk vidimo skoraj takoj, grom pa slišimo pozneje.
Kako hitro potuje strela in zakaj grom slišimo pozneje?
Pri streli moramo razlikovati med hitrostjo širjenja električne razelektritve, hitrostjo svetlobe in hitrostjo zvoka.
Posebej svetel del udara, ki mu strokovnjaki pravijo povratni udar, se po že vzpostavljenem kanalu lahko širi s hitrostjo okoli 100.000 kilometrov na sekundo. Vrednosti se med različnimi udari razlikujejo.
To je približno tretjina svetlobne hitrosti.
Svetloba samega bliska nato do naših oči potuje s skoraj 300.000 kilometri na sekundo, zato jo na običajnih razdaljah zaznamo praktično takoj.
Grom pa je zvok in se po zraku pri temperaturi okoli 20 stopinj Celzija širi s hitrostjo približno 343 metrov na sekundo.
Zato lahko strelo vidimo, grom pa zaslišimo šele nekaj sekund pozneje.
Razliko lahko uporabimo tudi za približno oceno oddaljenosti nevihte.
Če med bliskom in gromom minejo tri sekunde, je bila razelektritev približno kilometer stran. Pri devetih sekundah je razdalja približno tri kilometre.
Gre za približek, saj na hitrost zvoka vpliva tudi temperatura zraka.
Najdaljši zabeleženi blisk je trajal več kot 17 sekund
Večina strel je zelo kratkotrajnih. Posamezni močni tokovni sunki trajajo le nekaj deset ali nekaj sto mikrosekund, celoten blisk pa lahko vključuje več zaporednih razelektritev.
Zato na nebu včasih vidimo, kot da strela utripa.
Svetovni rekord za najdaljše trajanje posameznega bliska znaša 17,102 sekunde.
Zabeležili so ga 18. junija 2020 nad Urugvajem in severno Argentino.
To ne pomeni, da je ves čas enako močno svetila ena sama črta na nebu. Šlo je za neprekinjeno razvijanje velikega sistema povezanih razelektritev v nevihtnem oblaku.
Kako vemo, kako daleč je nevihta?
Najpreprostejši način je štetje sekund med bliskom in gromom.
Če na primer preštejemo šest sekund, je razelektritev nastala približno dva kilometra stran.
Vendar takšno računanje ni namenjeno odločanju, ali smo na prostem varni.
Strela lahko udari tudi precej daleč od najmočnejšega dela nevihte. Zato ameriška nacionalna meteorološka služba svetuje, da ob prvem slišanem grmenju poiščemo zavetje v trdni stavbi ali popolnoma zaprtem avtomobilu s kovinsko streho.
Pod osamljenim drevesom, na odprtem travniku ali ob vodi nismo varni.
Po zadnjem slišanem gromu je priporočljivo počakati najmanj 30 minut, preden se vrnemo na prosto.
Čeprav so strele zanimiv naravni pojav, so fotografije in opazovanje neviht najvarnejši iz zaprtega prostora. Posebej ob močnejših nevihtah ni vredno tvegati zgolj zaradi dobrega posnetka.
