Kremo z zaščitnim faktorjem mnogi še vedno razumejo kot poletni izdelek. Nekaj, kar vzamemo na morje, v hribe, na bazen ali na dolg sprehod pod močnim soncem. V kopalniški omarici se pogosto pojavi šele junija, septembra pa izgine med pozabljeno kozmetiko. Prav tu nastane ena najpogostejših napak pri skrbi za kožo: UV žarki niso sezonska posebnost, ki obstaja samo med dopustom.
Sonce ne poškoduje kože le takrat, ko nas opeče. Del sevanja, zlasti UVA žarki, je povezan s prezgodnjim staranjem kože, pigmentnimi madeži in poškodbami, ki se nalagajo počasi. Ameriška akademija za dermatologijo opozarja, da UVA žarki prispevajo k gubam in starostnim pegam ter lahko prehajajo tudi skozi okensko steklo.
Kreme s faktorjem ne potrebujemo samo na plaži
Največja zmeda nastane pri oblačnih dneh. Nebo je sivo, sonca ne čutimo, zato se nam zdi, da zaščita ni potrebna. A oblaki niso zanesljiv ščit pred UV sevanjem. Tveganje je odvisno od UV indeksa, letnega časa, ure dneva, nadmorske višine, odboja svetlobe od vode, snega ali betona ter časa, ki ga preživimo zunaj.
Zato je krema s faktorjem smiselna tudi spomladi, jeseni in pozimi, kadar smo več časa zunaj ali kadar je UV indeks dovolj visok. To velja za sprehod, delo na vrtu, vožnjo s kolesom, sedenje na terasi, smučanje, izlet ob morju in vsakdanjo pot po mestu. Skin Cancer Foundation za vsakodnevno izpostavljenost priporoča širokospektralno zaščito s SPF 30, višji faktor pa za daljše aktivnosti na prostem, kot so pohodništvo, plavanje ali šport.
Širokospektralna zaščita je pomembnejša od lepe embalaže
Pri izbiri izdelka ni dovolj gledati le številke SPF. Pomembno je, da krema ščiti pred UVA in UVB žarki. Oznaka »broad spectrum« oziroma širokospektralna zaščita pomeni zaščito pred obema vrstama UV žarkov. NHS pri izbiri zaščite svetuje SPF najmanj 30 za UVB zaščito in ustrezno UVA zaščito, denimo z oznako UVA v krogu ali z zvezdicami pri izdelkih, ki uporabljajo tak sistem označevanja.
SPF ni samo proti opeklinam
Veliko ljudi poseže po zaščitnem faktorju šele takrat, ko pričakuje rdečico. Toda opeklina je samo najbolj očiten znak poškodbe. Koža lahko dobiva UV poškodbe tudi brez dramatične rdečine. To je posebej pomembno pri ljudeh, ki hitro porjavijo in mislijo, da so zato varni. Porjavelost je pravzaprav odziv kože na izpostavljenost UV sevanju, ne dokaz odpornosti.
Za obraz, vrat, dekolte in roke je vsakodnevna zaščita še posebej pomembna, ker so ti deli telesa pogosto odkriti. Prav tam se najprej pokažejo pigmentni madeži, drobne gubice in neenakomeren ten. Pri ljudeh po 40. letu se to opazi hitreje, saj se koža počasneje obnavlja in slabše prenaša nakopičene poškodbe.
Dnevna krema s SPF ni vedno dovolj
Mnogo dnevnih krem in pudrov vsebuje SPF, kar je koristno, vendar je težava v količini. Za navedeno zaščito bi morali izdelek nanesti v dovolj velikem sloju. Pri pudru ali tonirani kremi ga večina ljudi nanese premalo. Zato je za zanesljivejšo zaščito bolje uporabiti samostojno kremo z zaščitnim faktorjem, nato pa ličila po želji.
Ameriška akademija za dermatologijo priporoča zaščito SPF 30 ali več, širokospektralno delovanje in vodoodpornost, posebej kadar smo zunaj, se potimo ali smo ob vodi.
>>> Slovenci na poti na morje: isti postanki, iste navade
Zima in oblačni dnevi niso izgovor
Zimski dnevi pogosto ustvarijo lažen občutek varnosti. Temperatura je nizka, sonce je šibkejše, zato marsikdo pozabi na zaščito. A sneg lahko odbija svetlobo, v gorah je UV sevanje močnejše, obraz pa je pogosto edini izpostavljen del telesa. Na smučanju, zimskih pohodih in daljših sprehodih je zaščitni faktor zato enako pomemben kot kapa ali sončna očala.
Podobno velja za vožnjo z avtomobilom. UVA žarki lahko prehajajo skozi steklo, kar pomeni, da je obraz ali leva stran telesa pri voznikih lahko redno izpostavljena svetlobi, čeprav človek ni na plaži.
Zaščita pred soncem ni samo krema
Krema je pomembna, ni pa edina zaščita. Pri močnem soncu so koristni senca, pokrivalo, sončna očala in oblačila, ki pokrijejo kožo. Krema ne zagotavlja popolne zaščite in jo je treba kombinirati s senco, oblačili, klobukom ter očali z UV zaščito.
Najpogostejše napake pri uporabi faktorja
Prva napaka je, da ga nanesemo premalo. Druga je, da ga ne obnovimo. Tretja je, da ga uporabimo samo zjutraj, nato pa ves dan preživimo zunaj. Četrta je, da pozabimo na uhlje, vrat, rob lasišča, hrbtišče dlani in dekolte. Peta je prepričanje, da oblačen dan pomeni dan brez UV zaščite.
Pri običajnem dnevu v službi ali doma morda ni potrebna enaka količina nanašanja kot na plaži, vendar jutranja zaščita obraza ni pretiravanje. Pri delu na vrtu, sprehodu, kolesu, pikniku ali kosilu na terasi pa je smiselno zaščito obnoviti, posebej ob potenju.
Najboljša krema je tista, ki jo boste res uporabljali
Izdelek je lahko drag, znan in dermatološko hvaljen, a ne pomaga, če ostane v omarici. Nekaterim ustrezajo lahke fluidne teksture, drugim mineralni filtri, tretjim tonirane kreme, četrtim bolj hranilne formule. Za vsakodnevno uporabo je najboljša tista krema, ki ne peče, se ne svaljka, ne moti pod ličili in jo brez odpora nanesemo vsako jutro.
Navada, ki se pozna šele čez leta
Redna uporaba zaščitnega faktorja ni le poletna previdnost. Je ena najpreprostejših navad za ohranjanje zdrave kože. Ne obljublja čudežev in ne ustavi staranja, lahko pa zmanjša nepotrebno škodo, ki se nabira dan za dnem.
Če bi morali nego kože poenostaviti na tri korake, bi bili ti zelo jasni: nežno čiščenje, vlaženje in zaščita pred UV sevanjem. Serumi, pilingi in dragi tretmaji imajo lahko svoje mesto, vendar brez zaščite pred soncem pogosto popravljamo škodo, ki jo vsak dan znova ustvarjamo.
Krema s faktorjem zato ne sodi samo v torbo za plažo. Sodi na kopalniško polico, ob zobno ščetko, med navade, ki jih ne povezujemo več z dopustom, ampak z običajnim jutrom. Koža si zapomni tudi tiste dni, ko sonca skoraj nismo opazili.
