Po napornem dnevu je kavč skoraj predober, da bi se mu uprli. Večerja je pospravljena, televizija igra v ozadju, telefon je pri roki, telo pa samo od sebe zdrsne v tisti »samo za deset minut« počitek. Mnogi Slovenci to dobro poznajo: malo zadremaš v dnevni sobi, se prebudiš ob enajstih ali polnoči, nato pa se premakneš v posteljo in se čudiš, zakaj spanec ni več pravi.
Težava ni v enem večernem dremežu. Težava nastane, kadar kavč postane redna prva postaja nočnega spanja. Takrat telo dobi zmeden signal, postelja izgubi svojo vlogo, hrbtenica pa plača ceno položaja, ki ni bil namenjen večurnemu počitku. Odrasli praviloma potrebujejo vsaj sedem ur kakovostnega spanja, dosleden urnik spanja in mirno spalno okolje pa sta med osnovnimi priporočili za boljši počitek.
V nadaljevanju boste izvedeli:
- zakaj dremež na kavču lahko poruši večerni ritem spanja,
- kako televizija in telefon vplivata na uspavanje,
- zakaj kavč ni dobra podpora za vrat, ramena in križ,
- kdaj kratek počitek še ni težava,
- kako večer urediti tako, da boste lažje zaspali v postelji.
Kavč možganom pošlje napačen signal
Spalnica naj bi bila prostor, ki ga telo poveže z umirjanjem in spanjem. Dnevna soba ima drugačno nalogo. Tam gledamo televizijo, beremo novice, se pogovarjamo, jemo, brskamo po telefonu in včasih še odgovarjamo na sporočila. Če redno zaspimo na kavču, se meja med počitkom, zabavo in pravim spanjem zabriše.
To ni le stvar navade. Reden urnik spanja pomaga telesu ohranjati notranji ritem, ki vpliva na budnost, hormone, apetit in počutje. Svetlobni zasloni, hrup televizije in prekinjen spanec lahko podaljšajo večer in zmanjšajo kakovost počitka. CDC med navadami za boljši spanec navaja odhod v posteljo in vstajanje ob isti uri ter izklop elektronskih naprav vsaj 30 minut pred spanjem.
Televizija v ozadju ni uspavanka
Veliko ljudi zaspi ob televiziji, ker se jim zdi, da jih glas pomiri. Toda zvok, svetloba in dogajanje na zaslonu možganov ne izklopijo povsem. Spanec na kavču je zato pogosto plitek, razdrobljen in prekinjen. Človek ima občutek, da je spal dve uri, v resnici pa se ni dobro obnovil.
Modra svetloba zaslonov lahko vpliva na budnost, nastajanje melatonina in cirkadiani ritem, uporaba naprav pred spanjem pa lahko zakasni uspavanje.
>>> Štirje zimski napitki, ki vas bodo pogreli na kavču
Hrbtenica na kavču nima prave opore
Kavč je narejen za sedenje, ne za nočno spanje. Sedežne blazine so pogosto premehke, naslon je prenizek, prostor za noge omejen, vrat pa konča v nenaravnem kotu. Po eni uri to še ni nujno težava. Po več večerih zapored se lahko pojavijo bolečine v vratu, ramenih, križu ali med lopaticami.
Slovenci, ki veliko sedimo v službi ali za volanom, hrbtenici z večernim spanjem na kavču ne naredimo usluge. Telo ponoči potrebuje enakomerno podporo. Postelja z ustreznim ležiščem in vzglavnikom omogoča bolj naraven položaj, kavč pa človeka pogosto zvije v držo, v kateri se mišice ne sprostijo.
Kratek počitek ni enak večernemu spanju
Kratek popoldanski počitek ni nujno slab, če ne traja predolgo in ne pade prepozno v večer. Težava nastane, kadar človek po službi zadrema za uro ali dve, nato pa ob polnoči ne more več zaspati. Naslednje jutro se zbudi utrujen, zvečer ga spet premaga kavč in krog se ponovi.
Slovenska večerna rutina je pogosto preveč raztegnjena
Pri nas se dan za mnoge ne konča s službo. Sledijo trgovina, kosilo ali večerja, otroci, vrt, hišna opravila, novice, telefon in še malo televizije. Kavč postane prvi miren prostor dneva. Prav zato je tako nevarno udoben.
Boljša rešitev ni stroga disciplina, temveč jasen prehod. Po večerji zatemnite luči, pospravite najnujnejše, telefon odložite stran od kavča in si določite uro, ob kateri greste v kopalnico ter nato v posteljo. Spalnica naj bo temna, tiha, hladnejša in namenjena spanju, ne podaljšku dnevne sobe. Takšna priporočila se ujemajo z osnovnimi smernicami za boljše spalno okolje.
Kaj narediti, če vas vsak večer zmanjka
Najprej premaknite najbolj nevaren trenutek. Če veste, da zaspite takoj po večerji, ne lezite na kavč pod odejo. Usedite se bolj pokonci, nastavite opomnik za pripravo na spanje ali se raje takoj uredite za posteljo. Televizije ne glejte iz ležečega položaja. Telefon naj ne bo zadnja stvar v roki.
Če se kljub dovolj dolgemu spanju pogosto zbujate utrujeni, glasno smrčite, se ponoči prebujate ali čez dan težko ostanete budni, je smiselno govoriti z zdravnikom. Pomanjkanje spanja je povezano z večjim tveganjem za kronične težave, med drugim z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, debelostjo, anksioznostjo in depresijo.
Najboljši počitek se začne pred kavčem
Kavč ni sovražnik. Težava je, kadar postane nadomestek za posteljo. Občasno zadremati po napornem dnevu ni razlog za paniko, redno večerno spanje pred televizijo pa lahko poslabša nočni počitek, jutranje počutje in bolečine v telesu.
Najbolj preprost ukrep je tudi najbolj učinkovit: zaspite tam, kjer nameravate spati do jutra. Telo ima rado ponovljiv ritem. Če mu vsak večer ponudimo kavč, televizijo in prekinjen premik v posteljo, bo noč manj obnovitvena. Če mu ponudimo miren prehod, manj zaslonov in posteljo ob približno isti uri, bo jutro precej lažje.
