Na vrtu je prizor precej znan. Ohrovt je še pred nekaj dnevi deloval močan, listi so bili široki, modrikasto zeleni in skoraj ponosni. Nato pa se zjutraj približate gredi in opazite luknje. Najprej eno, nato celo vrsto. Robovi listov so obgrizeni, sredina je preluknjana, na spodnji strani pa se morda že skriva drobna gosenica, ki je ponoči ali zgodaj zjutraj opravila svoje delo.
Takšna škoda na ohrovtu ni redkost. Kapusnice, med katere sodijo ohrovt, zelje, brokoli, cvetača, koleraba in brstični ohrovt, so prava vaba za številne obiskovalce. Najpogosteje za luknje niso krive bolezni, temveč žuželke, njihove ličinke in gosenice. Vrtičkarji jih pogosto opazijo šele takrat, ko so listi že vidno poškodovani.
Dobra novica je, da ohrovt marsikatero poškodbo preživi. Slaba pa, da se lahko škoda zelo hitro poveča, če ne ukrepamo pravočasno. Posebej v toplih in vlažnih dneh se lahko na rastlini razvije prava mala pojedina, ki jo opazimo šele, ko listi niso več primerni za kuhinjo.
Luknje na ohrovtu so najpogosteje delo gosenic
Najpogostejši krivci za preluknjane liste so gosenice kapusovega belina, sovk in drugih metuljev, ki odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov. Iz jajčec se izležejo drobne gosenice, ki se najprej hranijo skoraj neopazno, pozneje pa lahko v nekaj dneh naredijo veliko škodo.
Kapusov belin je vrtičkarjem dobro znan bel metulj, ki poleti rad obletava kapusnice. Njegove gosenice so lahko zelene, rumenkaste ali lisaste, zato se na listih dobro skrijejo. Mlajše gosenice delajo manjše luknjice, starejše pa lahko liste obgrizejo do reber.
Pri ohrovtu je težava še bolj očitna zato, ker ima veliko listno površino. Vsaka luknja se hitro vidi, rastlina pa lahko postane videti slabotna, čeprav korenine še vedno normalno delujejo.
Poglejte spodnjo stran listov
Prvi ukrep je preprost, a zelo učinkovit. List obrnite in preglejte spodnjo stran. Tam se pogosto skrivajo jajčeca, mlade gosenice, drobne ličinke ali iztrebki. Prav iztrebki so dober znak, da škodo povzroča žival, ne bolezen. Videti so kot drobne temne pikice ali grudice.
Če najdete gosenice, jih lahko pri manjšem vrtu preprosto poberete z roko. Najlažje je to narediti zjutraj ali proti večeru, ko niso tako skrite pred vročino. Pregled je treba ponoviti več dni zapored, saj se iz jajčec lahko izležejo nove.
Niso krive samo gosenice
Luknje na ohrovtu lahko povzročajo tudi bolhači, polži in druge žuželke. Bolhači naredijo številne drobne luknjice, list pa je videti, kot bi ga nekdo prestrelil z zelo drobnimi zrni. Pogostejši so v suhem in toplem vremenu, posebno pri mladih rastlinah.
Polži puščajo drugačen podpis. Njihove poškodbe so večje, robovi so nepravilno obgrizeni, pogosto pa na listih ali zemlji opazimo sluzasto sled. Pri polžih je škoda izrazitejša po dežju, v vlažnih nočeh in na vrtovih, kjer je veliko skrivališč.
Včasih se pojavi tudi kombinacija več škodljivcev. Na eni rastlini so lahko drobne luknjice bolhačev, večji ugrizi polžev in še gosenice na spodnji strani listov. Zato je pomembno, da rastline ne pogledamo samo od daleč.
Razlika med škodljivci in boleznijo
Bolezni na listih običajno ne povzročijo čistih lukenj takoj. Pogosteje se najprej pojavijo rumene, rjave ali črne pege, tkivo se posuši in šele pozneje izpade. Pri škodljivcih so luknje pogosto ostreje vidne, okoli njih pa list ostane zelen.
Če je list preluknjan, ob tem pa ni izrazitih peg, plesni ali širjenja rjavenja, je vzrok najverjetneje grizenje. Takrat se ukrepanje usmeri v odstranjevanje škodljivcev, zaščito rastlin in redno pregledovanje.
ZVENI ZNANO? Zakaj ima vaš ohrovt luknje in madeže ter kako ga rešiti
Kaj lahko naredite brez močnih sredstev?
Pri domačem vrtu je smiselno najprej ukrepati ročno in mehansko. Gosenice poberemo, močno poškodovane liste odstranimo, rastlino pa pustimo z dovolj zdrave listne mase. Ni treba odstraniti vsakega lista z luknjo. Če je list še večinoma zelen, rastlina z njim še vedno tvori hrano.
Zelo učinkovita zaščita je fina vrtna mreža, ki prepreči metuljem dostop do rastlin. Namestiti jo je treba tako, da ne leži neposredno na listih in da so robovi dobro pritrjeni. Če metulj pride pod mrežo, zaščita ne pomaga.
Pomaga tudi urejena okolica grede. Plevel, odpadli listi in pregosta zasaditev škodljivcem nudijo zavetje. Ohrovt naj ima dovolj prostora in zraka, saj se v pregosti zasaditvi težave hitreje širijo.
Naravna pomoč pri večjem napadu
Pri močnejšem napadu gosenic vrtičkarji pogosto posežejo po pripravkih na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis, ki deluje na mlade gosenice. Uporablja se po navodilih proizvajalca, najbolj smiselno pa je ukrepati, dokler so gosenice še majhne. Pri vsakem pripravku velja previdnost, pravilna uporaba in spoštovanje karence.
Za polže je pomembno zmanjšati vlažna skrivališča, nastaviti pasti ali jih pobirati zvečer. Pri bolhačih pomaga zastirka, zalivanje tal in zaščitna mreža, saj se v suši pogosto še bolj razmnožijo.
Ohrovt lahko še vedno lepo zraste
Nekaj lukenj na ohrovtu še ne pomeni, da je rastlina izgubljena. Ohrovt je trpežna vrtnina, ki lahko ob dobri oskrbi razvije nove liste in nadaljuje rast. Pomembno je, da ne čakamo predolgo. Manjši obisk na vrtu je hitro obvladljiv, večji napad pa lahko v nekaj dneh spremeni lepo rastlino v ogrodje listnih reber.
Najboljša obramba je redno opazovanje. Vsak drugi dan obrnite nekaj listov, posebej pri mladih rastlinah. Poglejte, ali so na spodnji strani jajčeca, drobne gosenice ali iztrebki. Tak pregled vzame le minuto, prihrani pa veliko pridelka.
Vrt najprej opozori z majhnimi znaki
Ohrovt z luknjami nam pravzaprav nekaj sporoča. Na vrtu nismo sami. Med listi se dogaja življenje, ki ga ne opazimo vedno, dokler ne pusti sledi. Prav zato ni treba takoj iskati najmočnejšega sredstva. Najprej je treba razumeti, kdo je prišel na obisk.
Če ukrepamo zgodaj, lahko ohrovt ostane zdrav, uporaben in lep. Nekaj poškodovanih listov odstranimo, rastlino podpremo z enakomerno vlago, jo zaščitimo pred novim odlaganjem jajčec in ji damo čas. Najboljši vrtičkarji ne rešujejo vrta šele takrat, ko je škoda velika, temveč ga opazujejo, ko so znaki še majhni.
