Ob obisku italijanskih mest in vasi marsikdo opazi nekaj, česar ni lahko razložiti le z modo, nego ali genetiko. Številne Italijanke tudi v poznejših letih delujejo vitalno, gibčno in umirjeno, njihova drža pa pogosto daje vtis, da staranje pri njih poteka nekoliko drugače kot v številnih drugih delih Zahoda. Tak vtis je dolgo veljal predvsem za kulturni stereotip, v zadnjih letih pa raziskovalci vse bolj iščejo razlage v vsakodnevnih navadah, prehrani, gibanju in vplivu okolja na telo.
Zamisel, da obstaja en sam italijanski recept za počasnejše staranje, je preveč poenostavljena. V resnici gre verjetno za seštevek številnih majhnih dejavnikov, ki se skozi desetletja nalagajo v prid boljšemu počutju. Prav ta drobna, skoraj neopazna vsakdanja opravila so tisto, kar je v sodobnih raziskavah vse bolj zanimivo. Ne gre le za to, kaj ljudje jedo, ampak tudi kako živijo, kako veliko hodijo, kako tesne so njihove socialne vezi in koliko prostora imajo za mirnejši ritem dneva.
Biološka starost ni vedno enaka številu let
V zadnjih raziskavah se vse pogosteje pojavlja pojem biološke starosti. Gre za poskus merjenja tega, kako hitro se telo zares stara, ne glede na datum rojstva. Nekatere študije so pokazale, da lahko pri posameznikih iz različnih držav nastaja opazna razlika med kronološko in biološko starostjo. Prav pri Italiji so raziskovalci večkrat izpostavili, da se pri delu populacije kaže počasnejše biološko staranje.
Takšne ugotovitve niso vezane le na videz kože ali telesno težo. V ozadju so znaki, ki vključujejo presnovo, stopnjo vnetij, gibljivost, delovanje črevesja in vsakodnevno raven stresa. Prav zato je italijanski primer tako privlačen za raziskovanje. Ne zaradi ene čudežne navade, ampak zaradi načina življenja, ki ga je težko spraviti v en sam nasvet.
Okolje vpliva bolj, kot se zdi na prvi pogled
Raziskovalci pri tem pogosto omenjajo celoten življenjski vpliv okolja. To pomeni vse, čemur je človek izpostavljen skozi leta. Prehrano, gibanje, kakovost odnosov, stres, spanec in celo način, kako je urejen kraj, v katerem živi. Italijansko okolje v številnih delih države še vedno spodbuja več hoje, več druženja in manj ultraprocesirane hrane kot marsikje drugje.
PREBERI VEČ: Italijani ponoči spijo v takšnih temperaturah, da bi Američanom vzelo sapo
Več hoje, manj sedenja in gibanje, ki ni vadba
Ena najbolj zanimivih razlag se skriva v načinu gibanja. Italijanke pogosto niso aktivne zato, ker bi ure in ure preživele v fitnesu, ampak zato, ker se gibljejo sproti. Hoja po mestu, stopnice, opravki peš, več kratkih poti čez dan in več naravnega premikanja telesa ustvarijo vzorec, ki je za telo lahko zelo dragocen.
Posebej pogosto se omenja večerni sprehod, znan kot passeggiata. Ta ni športni trening, ampak del ritma življenja. Kljub temu lahko takšna navada prispeva k boljši presnovi, boljšemu uravnavanju krvnega sladkorja in večji gibljivosti tudi v poznejših letih. Prav v tem je bistvo. Telo ne dobi le enega izbruha aktivnosti, ampak veliko manjših spodbud čez dan.
Kratki gibi imajo lahko velik učinek
Sodobni način življenja pogosto temelji na dolgem sedenju in nato eni vadbeni enoti. Italijanski vzorec je pri tem precej drugačen. Več manjših premikov, več hoje in manj popolne neaktivnosti skozi dan lahko pomeni bolj naravno podporo telesu.
Hrana ni stroga dieta, ampak navada
Pri razlagi italijanske vitalnosti se skoraj vedno omenja prehrana. Ne gre toliko za modne diete, ampak za vzorec, ki daje prednost preprosti hrani, oljčnemu olju, zelenjavi, stročnicam, paradižniku, zeliščem in obrokom, ki niso le hitra rešitev med dvema obveznostma. Posebej veliko pozornosti raziskovalci namenjajo ekstra deviškemu oljčnemu olju, ki ga v Italiji pogosto uporabljajo redno in brez pretiranega strahu pred maščobami.
Pomemben del zgodbe je tudi črevesje. Nekatere raziskave dolgoživih ljudi v sredozemskem prostoru kažejo zanimive povezave med bolj raznolikim črevesnim mikrobiomom in boljšim splošnim stanjem organizma. To še ne pomeni, da obstaja čudežna bakterija ali ena sama rešitev, kaže pa, da ima vsakodnevna hrana dolgoročne učinke, ki jih ni mogoče videti iz dneva v dan, temveč šele skozi leta.
V ospredju je tudi umirjenost pri obroku
Obrok ni le hranjenje. V italijanski kulturi pogosto pomeni tudi čas, družbo in manj hitenja. Takšno okolje vpliva na prebavo, raven stresa in tudi na odnos do hrane. Prav ta del je v drugih državah pogosto spregledan.
Naraven videz in manj stresa kot tihi zavezniki
Velik del vtisa, da se nekatere Italijanke starajo drugače, je verjetno povezan tudi s tem, da ne gradijo videza na pretirani popravljivosti. V ospredju so nega kože, zaščita pred soncem, urejenost in občutek skladnosti, ne pa nujno agresivni postopki in stalno popravljanje vsake spremembe. Tak pristop deluje bolj mirno, hkrati pa pogosto bolje poudari naravno vitalnost.
Pomemben del zgodbe je tudi stres. Kronična napetost pušča posledice na koži, spanju, hormonih in splošnem počutju. V italijanskem kulturnem idealu ima pomembno mesto tudi občutek reda, družinskih vezi in časa za vsakdanje užitke. To ne pomeni popolnega življenja brez napetosti, pomeni pa, da je odnos do dneva pogosto manj agresiven in manj nenehno tekmovalen.
Dolgoživost je pogosto videti povsem običajno
Morda je prav to najbolj zanimivo. Tisto, kar na zunaj deluje skoraj samoumevno, je pogosto rezultat dolgoletnih navad. Več hoje, manj hitenja, bolj preprosta hrana, več odnosov in več ritma, ki telesa ne potiska ves čas do roba. Zato italijanski primer ne ponuja ene skrivnosti, ampak precej bolj uporaben opomnik. Telo se ne stara le zaradi let, ampak tudi glede na način, kako živimo vsak dan.
