Slovenija je majhna pridelovalka oljk, vendar imamo tudi za to precej natančne uradne podatke. Po zadnjih končnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo v letu 2025 pridelali 4.651 ton oljk. Pridelek je bil zelo dober in precej nad povprečjem zadnjega desetletja.
Oljke so leta 2025 rasle na približno 1.724 hektarjih, povprečni pridelek pa je znašal 2,7 tone na hektar. To je bil drugi najboljši hektarski pridelek v zadnjih desetih letih, takoj za letom 2018.
Pridelek se iz leta v leto močno spreminja
Pri oljkah ena sama številka ne pove vsega. Pridelek je močno odvisen od vremena, pozebe, suše, bolezni in škodljivcev, zato se med posameznimi leti lahko precej razlikuje.
Ministrstvo za kmetijstvo tudi samo opozarja, da pridelek oljk v Sloveniji med leti zelo niha. Večina nasadov je na območjih, kjer so vremenske razmere za oljko zahtevnejše kot v večjih sredozemskih pridelovalkah.
Leto 2025 je bilo pri tem nadpovprečno. SURS je ocenil, da je bil povprečni pridelek na hektar kar 70 odstotkov višji od desetletnega povprečja.
Uradni podatki niso vedno enaki
Pri iskanju številk za slovensko oljkarstvo lahko hitro naletimo na različne podatke. Razlog je v tem, da niso vsi podatki zbrani na enak način.
Register kmetijskih gospodarstev je za tržno leto 2024/25 na primer evidentiral 2.671 ton oljk, vendar je podatke o količinah sporočilo le 42 odstotkov oljkarjev. Njihove površine so predstavljale 59 odstotkov oljčnikov, vpisanih v register. Zato ta številka ne predstavlja celotnega slovenskega pridelka.
PREBERI ŠE >> Kdaj rečemo oljka in kdaj oliva? Obe besedi sta pravilni, a ne pomenita istega
Še leto prej je bilo po podatkih registra prijavljenih 2.657 ton oljk za predelavo, leta 2023 pa le 1.184 ton. Tudi ti podatki kažejo, kako močno lahko letina niha in kako veliko razliko naredi tudi obseg poročanja pridelovalcev.
Če torej iščemo najbolj uporaben podatek za vprašanje, koliko oljk Slovenija dejansko pridela v enem letu, je za leto 2025 najbolj smiselno uporabiti končni podatek SURS: 4.651 ton.
Skoraj vse oljke rastejo na Primorskem
Slovensko oljkarstvo je izrazito skoncentrirano na zahodu države. Po podatkih ministrstva je kar 96 odstotkov slovenskih oljčnikov v Slovenski Istri.
Oljke gojijo tudi na Goriškem, v Goriških Brdih, Vipavski dolini in na Krasu. Skupna površina oljčnikov predstavlja približno 0,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji.
Za slovenske nasade je značilna tudi velika razdrobljenost. Tri četrtine kmetijskih gospodarstev z oljkami ima manj kot 0,3 hektarja oljčnikov.
Iz oljk dobimo le del njihove mase v obliki olja
Pridelek 4.651 ton oljk ne pomeni enake količine oljčnega olja. Pri predelavi dobimo iz plodov le del mase v obliki olja, dejanski izplen pa je odvisen od sorte, zrelosti, letine in načina predelave.
Ministrstvo za tržno leto 2024/25 navaja evidentiranih 318 ton oljčnega olja, ob tem pa ocenjuje, da je bila dejanska proizvodnja bližje 800 tonam. Razlika znova izhaja predvsem iz nepopolnega poročanja v registru.
Slovenija zato po količini ostaja zelo majhna evropska proizvajalka. Po podatkih države predstavlja približno 0,02 odstotka proizvodnje oljčnega olja v Evropski uniji.
Za leto 2026 končnega podatka še ni, saj se letošnja trgatev oljk šele začenja oziroma poteka jeseni. Če bo letošnja letina podobna lanski, bomo spet govorili o več tisoč tonah plodov, vendar bo pravo primerjavo mogoče narediti šele po objavi uradnih podatkov.
