Stojite pred zabojem lubenic, ena je večja, druga lepša, tretja ima čudno liso, prodajalec pa pravi, da so vse dobre. Doma pa potem včasih sledi razočaranje: lubenica je vodena, premalo sladka ali pa že prezrela in mehka. Poleti se to zgodi hitro, posebej kadar kupujemo na hitro, med drugimi opravki, in izberemo tisto, ki je na pogled najbolj popolna.
Pri lubenici popoln videz ni najboljši vodič. Veliko več povedo lisa na lupini, teža, zvok, površina in občutek pod roko. Zrela lubenica je običajno težka za svojo velikost, nima bleščeče površine, na mestu, kjer je ležala na zemlji, pa ima lepo kremasto rumeno liso. To je najhitrejši namig, ki ga lahko uporabite že pri naslednjem nakupu.
Rumena lisa je boljši znak od lepe oblike
Lubenica med rastjo leži na tleh. Na mestu, kjer se dotika zemlje, nastane svetlejša lisa. Če je ta lisa bela ali zelo bleda, je bila lubenica pogosto obrana prezgodaj. Če je rumena, kremasta ali rahlo oranžna, je imela več časa za zorenje. Prav ta znak je pri nakupu eden najbolj uporabnih.
Ni treba iskati popolne okrogle oblike. Nekatere lubenice so bolj okrogle, druge podolgovate. Pomembneje je, da je sadež čvrst, brez mehkih vdrtin, večjih poškodb in neprijetnega vonja. Manjša nepravilnost na lupini ni težava. Težava je, če je lubenica na enem mestu mehka, udrta ali ima razpoke, iz katerih se cedi sok.
Bleščeča lupina lahko pomeni, da še ni prava
Zrela lubenica ima pogosto bolj mat videz. Če se lupina močno sveti, je lahko sadež še manj zrel. To ni stoodstotno pravilo, je pa dober dodatni znak, posebej če izbirate med več podobno velikimi lubenicami.
Poglejte tudi črte oziroma vzorec na lupini. Pri nekaterih sortah so temnejše in bolj izrazite črte dober znak, vendar se sorte med seboj razlikujejo. Zato se ne zanašajte samo na barvo. Najbolje je združiti več znakov: rumena lisa, teža, mat lupina in zvok.
Dvignite jo, čeprav kupujete samo polovico
Pri celi lubenici je teža zelo pomembna. Zrela lubenica naj bo za svojo velikost presenetljivo težka. To pomeni, da ima veliko soka. Če sta dve lubenici podobno veliki, izberite tisto, ki je težja. Lahek sadež je lahko bolj suh, manj sočen ali že predolgo stoji.
Če kupujete polovico ali četrtino lubenice, bodite pozorni na meso. Barva naj bo enakomerna in sveža, ne motna ali izsušena. Semena naj bodo temna, če gre za sorto s semeni, meso pa naj ne bo kašasto. Pri rezani lubenici je posebej pomembno, da je bila shranjena na hladnem in zaščitena s folijo. Poleti se narezano sadje hitro pokvari, zato ga po nakupu čim prej odnesite domov in shranite v hladilnik.
Zvok pri trkanju pove nekaj, ne pa vsega
Veliko ljudi lubenico potrka. To ni samo stara navada, nekaj smisla ima. Zrela lubenica pogosto odda globlji, votel zvok. Preveč topel, zamolkel zvok lahko pomeni, da je notranjost že mehka ali prezrela. Zelo visok in trd zvok pa je lahko znak, da še ni dovolj zrela.
Vendar pri zvoku ni dobro biti preveč samozavesten. Trkanje je koristno le skupaj z drugimi znaki. Če ima lubenica lepo rumeno liso, je težka, čvrsta in ne preveč bleščeča, ji zvok samo še dodatno pomaga. Če pa je na videz poškodovana ali mehka, je ne bo rešil noben lep odmev.
Pecelj ni vedno na voljo, a ga poglejte
Če ima lubenica še ostanek peclja, naj bo ta suh in rjavkast. Zelen pecelj lahko pomeni, da je bila obrana prezgodaj. A pri lubenicah v trgovinah pecelj pogosto ni več dovolj ohranjen, zato naj ne bo edino merilo. Bolj zanesljivi so teža, lisa in čvrstost.
Sladka lubenica se začne že pri pametnem nakupu
Doma lubenico pred rezanjem operite. Tudi če lupine ne jeste, nož pri rezanju potuje skozi površino v notranjost, zato je čista lupina pomembna. Narezano lubenico hranite v hladilniku in jo porabite v nekaj dneh. Če ima kisel vonj, sluzasto površino ali čuden okus, je ne jejte.
Za poletne dni je dobra navada tudi ta, da lubenico narežete na manjše kose in jo shranite v zaprti posodi. Tako je pri roki za hitro osvežitev, obrok po vrtu ali lažjo večerjo. Pri tem pa ne pozabite, da lubenica ne nadomesti vsega, kar telo potrebuje v vročini. Je osvežilna in prijetna, a ob močnem potenju še vedno potrebujemo tudi običajno hrano, dovolj tekočine in nekaj soli iz obrokov.
Najbolj praktičen sklep pri izbiri je preprost: ne vzemite najlepše lubenice, ampak tisto, ki ima največ dobrih znakov. Poiščite rumeno liso, mat lupino, čvrsto površino in dobro težo. Potrkajte jo šele na koncu. Tako boste imeli precej več možnosti, da bo doma na mizi res sladka, sočna in vredna poletnega pričakovanja.
