Jablana v maju in juniju pogosto pokaže prizor, ki vrtnarja najprej razveseli, nato pa zaskrbi: pod krošnjo se začnejo pojavljati drobna zelena jabolka. Nekaj odpadlih plodov je povsem normalen pojav. Drevo samo uravnava pridelek, saj ne more dozoreti vsakega nastavka, ki je nastal po cvetenju. Težava nastane, kadar je odpadanja preveč in se zdi, da bo krošnja ostala skoraj prazna.
Najpomembnejše vprašanje v tem trenutku ni, kako jablano “prisiliti”, da obdrži vse plodove. To bi bilo napačno. Boljši cilj je pomagati drevesu, da obdrži zdrave, dobro razporejene plodove, hkrati pa se ne izčrpa. Jablana, ki ima dovolj vode, zračna tla, primerno prehrano in manj stresa, bo lažje zadržala pridelek.
Zakaj jablana sploh odvrže zelene plodove?
Odpadanje mladih jabolk je naravni varnostni mehanizem. Drevo po cvetenju pogosto nastavi več plodov, kot jih lahko nahrani. Nato začne izbirati. Šibkejši, slabše oplojeni ali poškodovani plodiči odpadejo, močnejši ostanejo.
Vrtnarji temu pogosto rečejo junijsko redčenje, čeprav se lahko začne že prej. V zmernem obsegu je koristno, saj prepreči preobilen pridelek drobnih in slabo razvitih jabolk. Tudi pokanje vej je manj verjetno, če drevo ne nosi preveč teže.
Kdaj odpadanje ni več običajno?
Zaskrbljenost je upravičena, če jablana odvrže večino plodov, če so listi hkrati povešeni, bledi ali zviti, če se plodiči sušijo na vejicah ali če so na njih madeži, luknjice in sledi škodljivcev. Takrat ne gre le za naravno redčenje, temveč za znak, da je drevo pod pritiskom.
Najpogostejši razlogi so suša, nenadna vročina, plitva tla, poškodbe korenin, premalo hranil, premočna rez, bolezni, škodljivci ali slaba oploditev zaradi hladnega in deževnega vremena med cvetenjem.
Voda je v tem trenutku najhitrejša pomoč
Pri mladih plodovih je voda odločilna. Jablana brez zadostne vlage ne more vzdrževati vseh procesov v krošnji. Če se tla izsušijo prav v obdobju intenzivne rasti plodov, drevo hitro zmanjša obremenitev in del jabolk odvrže.
Najboljša pomoč ni vsakodnevno površinsko pršenje, temveč počasno in globoko zalivanje. Voda mora doseči območje korenin, ne le zmočiti zgornjega centimetra zemlje. Pri starejši jablani zalivamo širše pod krošnjo, približno tam, kjer se končajo veje, saj je tam veliko aktivnih korenin.
Kako zalivati brez škode?
Zalivajte zjutraj ali zvečer. V vročih dneh se izogibajte hitremu zalivanju po razgreti površini okoli debla. Voda naj odteka počasi. Če je zemlja zbita, jo raje večkrat namočite v presledkih, da ne odteče po površini.
Mlada drevesa potrebujejo rednejšo pomoč kot stara. Imajo manj razvit koreninski sistem, zato hitreje trpijo sušo. Pri njih je plast zastirke skoraj nujna.
Zastirka je preprost ukrep z velikim učinkom
Okoli jablane lahko razporedite pokošeno travo, slamo, listje, kompostirano lubje ali drug naraven material. Zastirka zmanjša izhlapevanje, hladi tla in ublaži temperaturna nihanja. To je posebno pomembno v obdobjih, ko se dnevi hitro segrevajo, noči pa so še razmeroma hladne.
Ne nasujte zastirke tik ob deblo. Okoli debla pustite nekaj prostega prostora, da se lubje ne zadržuje v vlagi. Preveč mokra zastirka ob deblu lahko spodbuja bolezni in privablja škodljivce.
Gnojenje naj bo zmerno, ne panično
Pogosta napaka je, da vrtnar ob odpadanju plodov takoj poseže po močnem gnojilu. Preveč dušika lahko spodbudi bujno rast listov in poganjkov, ne pa nujno boljše zadrževanje plodov. Drevo, ki nenadoma dobi močan dušikov sunek, lahko energijo usmeri v zeleno rast.
Bolj smiselna je zmerna prehrana. Kompost, dobro uležan hlevski gnoj v primerni količini ali uravnoteženo sadjarsko gnojilo so varnejše izbire. Pri pomanjkanjih, ki se kažejo na listih, je dobro ukrepati premišljeno, ne na pamet.
Kalij in kalcij imata pomembno vlogo
Za razvoj plodov sta pomembna kalij in kalcij. Kalij sodeluje pri kakovosti plodov, kalcij pa pri čvrstosti tkiv. Pomanjkanje kalcija se pogosto pokaže pozneje kot grenka pegavost, vendar je skrb za enakomerno oskrbo z vodo že zdaj pomembna, ker kalcij po drevesu potuje skupaj z vodnim tokom.
Ročno redčenje ni sovražnik pridelka
Če ima jablana še vedno ogromno nastavljenih plodov, ji lahko pomagate z ročnim redčenjem. To se mnogim zdi nelogično, posebej če se bojijo odpadanja. A prevelika gneča plodov pomeni več stresa za drevo, manjša jabolka in večjo možnost bolezni.
Na šopu naj običajno ostane en najlepši plod. Med plodovi naj bo dovolj razmika, da se ne tiščijo drug ob drugega. Odstranite poškodovane, najmanjše, deformirane ali očitno slabotne plodiče.
Manj plodov lahko pomeni boljši pridelek
Redčenje pomaga, da ostanejo jabolka večja in bolj zdrava. Drevo porabi energijo za plodove, ki imajo največ možnosti, da dozorijo. To je tudi pomemben ukrep proti izmenični rodnosti, pri kateri jablana eno leto rodi preveč, naslednje pa skoraj nič.
Preglejte liste, poganjke in plodiče
Odpadanje plodov ni vedno posledica vremena. Na jablani poiščite znake listnih uši, gosenic, zavijačev, škrlupa ali drugih bolezni. Zviti listi, lepljivi izločki, črne pege, luknjice v plodovih in nenavadno sušenje poganjkov so opozorila, da se dogaja nekaj več.
Pri ukrepanju izberite sredstva, ki so primerna za sadno drevje in fazo razvoja plodov. Vedno upoštevajte navodila proizvajalca, karenco in varnost za opraševalce. Pri domačem sadovnjaku se pogosto najbolje obnese kombinacija higiene, zračne krošnje, odstranjevanja okuženih delov in pravočasnega spremljanja.
Ne rešujte vsega z rezjo
Močna poletna rez v času, ko drevo že izgublja plodove, ni najboljša rešitev. Odstranjevanje nekaj pregostih, bolnih ali poškodovanih poganjkov je lahko koristno, agresivna rez pa drevo dodatno obremeni.
Krošnja naj bo zračna, vendar ne ogoljena. Listi so tovarna hrane za plodove. Če jih odstranimo preveč, zmanjšamo sposobnost drevesa, da nahrani jabolka, ki so ostala.
Kaj storiti že ta teden?
Najprej preverite vlago v tleh. Če je zemlja suha nekaj centimetrov pod površino, zalijte globoko. Nato dodajte zastirko, a ne tik ob deblo. Preglejte liste in plodove, odstranite očitno poškodovane plodiče in ocenite, ali je pridelek pregost. Gnojenja se lotite zmerno, predvsem pa ne spreminjajte vsega naenkrat.
Jablana pogosto ne potrebuje dramatičnega reševanja, temveč manj stresa. Enakomerno zalivanje, zmerna prehrana, zdrava krošnja in nekaj ročnega redčenja so ukrepi, ki imajo največ smisla prav zdaj.
Jablana naj obdrži tisto, kar lahko dozori
Odpadanje zelenih plodov je za vrtnarja neprijeten prizor, a ni vedno slaba novica. Drevo samo ve, da preobilje ni nujno dobro. Naloga človeka je, da mu pomaga skozi obdobje, ko so mladi plodovi najbolj občutljivi.
Če boste zdaj poskrbeli za vlago, zaščito tal, pregled škodljivcev in razumno redčenje, bo jablana lažje obdržala plodove, ki imajo največ možnosti za dobro letino. Včasih je najboljši pridelek tisti, pri katerem drevesa ne silimo v preveč.
