Bezeg ima svoj trenutek. Ni dovolj, da cveti, ni dovolj, da so grmi beli in opazni že od daleč. Za sirup, ki bo imel tisti pravi vonj po začetku poletja, je treba ujeti nekaj precej natančnih ur. Prehitro nabrani cvetovi so šibki, prepozni lahko dišijo manj sveže, po dežju pa v kozarcu pogosto manjka ravno tisto, zaradi česar bezgov sirup sploh pripravljamo: cvetni, meden, skoraj sončen vonj.
Marsikdo se pri bezgu ravna po občutku. To je dobro, a pri nabiranju za sirup štejejo podrobnosti. Cvetovi morajo biti odprti, suhi in polni cvetnega prahu. Grm naj raste stran od prometnih cest, prašnih poti in škropljenih robov. Nabiranje naj bo nežno, brez trganja vej in brez praznjenja celotnega grma. Bezeg je namreč dragocen tudi za žuželke, pozneje pa iz cvetov nastanejo jagode, ki jih uporabimo za druge pripravke.
Najboljši čas je suh, topel dopoldan
Najlepši bezgov sirup nastane iz cvetov, ki so nabrani na suh dan, po nekaj urah sonca. Jutranja rosa naj se posuši, opoldanska vročina pa naj cvetov še ne utrudi. Zato je za nabiranje pogosto najboljši pozni dopoldan, približno med deveto in enajsto uro, odvisno od vremena in lege.
Cvetovi naj bodo povsem odprti, vendar še sveži. Na njih se vidi droben cvetni prah, ki je nosilec vonja in okusa. Prav zato bezgovih cvetov pred pripravo sirupa praviloma ne spiramo pod vodo. S tem bi sprali aromo, ki jo želimo spraviti v steklenice. Dovolj je, da cvetove nežno pregledamo in odstranimo drobne žuželke.
Po dežju raje počakajte
Dež cvetove opere. To je dobro za prah, slabo pa za sirup. Po obilnem dežju bezeg pogosto diši manj intenzivno, cvetni prah je spran, cvetovi pa so težji in bolj mokri. Če je mogoče, počakamo vsaj en suh, sončen dan. Še bolje je, če se grm po dežju dobro osuši in cvetovi znova zadišijo.
Tudi nabiranje zgodaj zjutraj ni najboljša izbira, če so cvetovi polni rose. Vlažni cvetovi hitreje ovenijo, aroma pa je manj izrazita. Sirup bo še vedno uporaben, toda razlika se pozna.
Vonj je najboljši pokazatelj
Najbolj preprost preizkus je nos. Cvetni kobul približamo obrazu. Če zadiši močno, sveže in sladko, je pravi. Če je vonj komaj zaznaven, zelenkast ali rahlo utrujen, je bolje poiskati drug grm ali počakati dan. Pri bezgu namreč ni pomembna samo količina cvetov, ampak njihova moč.
Ne nabirajte ob cesti in na zaprašenih robovih
Bezgov grm pogosto raste prav tam, kjer ga ni pametno nabirati: ob cestah, parkiriščih, železnici, industrijskih območjih in robovih škropljenih njiv. Za sirup izberemo grme na čistih mestih, ob gozdnem robu, na travniku, v sadovnjaku ali na domačem vrtu, če vemo, da niso bili škropljeni.
Cvetovi so odprti in občutljivi, zato nase hitro ujamejo prah, izpušne delce in umazanijo. Ker jih ne spiramo, je izbira rastišča še pomembnejša. Bolje je nabrati manj cvetov na dobrem kraju kot polno košaro ob prometnici.
Škarje so boljša izbira kot trganje
Bezga ne trgamo grobo. Cvetne kobule odrežemo s škarjami, z zelo kratkim pecljem. Dolgi zeleni peclji lahko v sirup prinesejo nekoliko grenčine, zato jih pri pripravi odstranimo, kolikor je smiselno. Cvetov ne tlačimo v vrečko, ampak jih polagamo v košaro ali širšo posodo, da ostanejo zračni.
Nabiramo le zdrave, bele do nežno kremne cvetove. Rjavi, oveneli ali že porumeneli cvetovi niso najboljša izbira. Prav tako ne izberemo kobulov, kjer je veliko uši ali drugih nečistoč.
Nekaj cvetov pustite na grmu
Dober nabiralec ne pobere vsega. Del cvetov pustimo za čebele, druge opraševalce in poznejše jagode. To je tudi praktično: če se pozneje odločimo za bezgove jagode, bo grm še vedno imel kaj ponuditi. Bezeg ni samo surovina za sirup, ampak pomemben del žive meje in podeželske krajine.
Cvetovi naj gredo v pripravo čim prej
Bezgov cvet po nabiranju hitro izgublja svežino. Najbolje je, da sirup začnemo pripravljati isti dan. Cvetove razprostremo na mizo ali pladenj, jih pustimo nekaj minut, da drobne žuželke odidejo, nato jih uporabimo. Dolgo shranjevanje v vrečki ni dobra rešitev, ker se cvetovi zmečkajo, segrejejo in izgubijo vonj.
Pri pripravi sirupa je pomembno, da cvetove namakamo v ohlajeni prekuhani vodi ali po izbranem receptu. Limone dodajo svežino, sladkor pa pomaga ohraniti pripravek. A tudi najboljši recept ne more nadomestiti slabih cvetov. Če osnovna surovina ne diši, sirup ne bo imel tistega poletnega značaja.
Pravi trenutek se pozna že pri odpiranju steklenice
Bezgov sirup je eden tistih domačih pripravkov, ki najbolj jasno pokažejo, kako pomemben je trenutek nabiranja. Cvetovi, nabrani na sončen, suh dopoldan, stran od prometa in še polni cvetnega prahu, dajo sirup, ki ne potrebuje veliko razlage. Zadiši takoj, ko odpremo steklenico.
Zato se pri bezgu ne splača hiteti samo zato, ker je grm začel cveteti. Včasih je bolje počakati dva dni, da se vreme umiri in cvetovi odprejo v polni moči. Domači sirup ni tekma v tem, kdo ga skuha prvi. Najboljši je tisti, ki v sebi ujame pravi dan.
