Ogrevanje ni le nuja, temveč eden ključnih dejavnikov kakovosti bivanja v hladnejših mesecih. V Sloveniji uradnega datuma za začetek kurilne sezone ni, saj je odvisen od zunanjih temperatur. Statistika kaže, da se prvič zakuri proti koncu septembra ali v začetku oktobra, ko se temperature ob večerih spustijo pod dvanajst stopinj Celzija, in sicer tri dni zapored. Takrat večina gospodinjstev vklopi svoje ogrevalne naprave in preveri, kako dobro delujejo. Priprave na ta trenutek so bistvenega pomena za varnost, učinkovitost in nenazadnje tudi za višino stroškov, ki jih bomo imeli v naslednjih mesecih
Kdaj se začne kurilna sezona 2025 v Sloveniji?
- Ko so temperature v drugi polovici leta tri dni zapored ob 21. uri enake ali nižje od 12 °C
- Običajno konec septembra ali v začetku oktobra
Kaj storiti pred začetkom kurilne sezone?
- Servisirati kotel in preveriti gorilnik ter filtre
- Odzračiti radiatorje in preveriti pretok vode v sistemu
- Preveriti zalogo energentov in dovode zraka
- Namestiti detektor ogljikovega monoksida
Najpogostejši nasveti za varnost in učinkovitost
- Obvezno čiščenje dimnika pri pečeh na trda goriva
- Redno vzdrževanje kurilnih naprav
- Pravilno nastavljena temperatura v prostoru med 20 in 21 °C
- Nočno in odsotnostno znižanje ogrevanja
Najcenejše ogrevanje
- Lesna goriva (drva, peleti, sekanci) so še vedno najcenejši energent
- Toplotne črpalke prinašajo dolgoročne prihranke in državne subvencije
- Plin in kurilno olje sta dražja in nestabilna energenta
Pregled kurilnih naprav pred začetkom sezone
Vsaka kurilna naprava zahteva redno skrb in nadzor. Preden jo ponovno zaženemo, je priporočljivo naročiti strokovni servis. Serviser bo preveril delovanje, očistil gorilnik ter po potrebi zamenjal filtre in obrabljene dele. Tako preprečimo okvare sredi zime, ko so najdražje in najbolj neprijetne. Poleg servisa lahko veliko storimo tudi sami. Radiatorje je smiselno odzračiti, saj zrak v sistemu zmanjšuje učinkovitost. Če slišimo klokotanje, pomeni, da voda ne kroži pravilno. Prav tako se je treba prepričati o stanju zalog energenta in o tem, ali so vsi dovodi zraka prehodni.
Dimnikarji imajo ključno vlogo
V Sloveniji je več sto tisoč naprav na trda goriva, zato je čiščenje dimnika pred kurilno sezono skoraj obvezno opravilo. Dimnikar odstrani saje in ovire, ki bi lahko povzročile požar. Poleg tega pregleda vleko in opozori na morebitne pomanjkljivosti. Samostojno čiščenje brez dovoljenja ni dovoljeno, zato je treba vedno poklicati licenciranega strokovnjaka. Reden obisk dimnikarja ne pomeni le večje varnosti, ampak tudi boljši izkoristek pri izgorevanju, kar vpliva na nižjo porabo drv ali peletov.
Varnostne naprave so nuja
Ogljikov monoksid je tih in nevaren plin, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju. Ker ga ni mogoče zaznati z vonjem ali barvo, lahko predstavlja smrtonosno nevarnost. Zato je priporočljivo, da vsak dom z napravami na trda goriva, plin ali kurilno olje, namesti detektor ogljikovega monoksida. Gre za majhno investicijo, ki lahko reši življenja. Poleg tega naj bo v hiši vedno delujoč javljalnik dima.
Izbira ogrevalnega sistema
Odločitev, katero ogrevanje izbrati, ni preprosta, saj je odvisna od številnih dejavnikov. Lokacija hiše, dostop do energenta, začetna investicija in okoljski vidiki so tisti, ki pretehtajo. V zadnjih letih je veliko gospodinjstev izbralo toplotne črpalke. So energetsko učinkovite, omogočajo izkoriščanje obnovljivih virov in so podprte z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. V povprečju za vsako enoto elektrike zagotovijo tri do pet enot toplote, kar dolgoročno pomeni manjše stroške ogrevanja
Lesna goriva ostajajo najugodnejša izbira
Les v obliki drv, peletov ali sekancev je še vedno med najcenejšimi energenti v Sloveniji. Še posebej na podeželju, kjer je les lahko dostopen. Poleg ugodne cene imajo lesna goriva dodatno prednost, saj so obnovljiv vir energije. Za marsikatero gospodinjstvo pomenijo najlažji način do toplega doma. Kljub temu pa zahtevajo nekaj več dela, saj je treba gorivo skladiščiti, pripravljati in redno polniti peč.
Plin in kurilno olje v negotovih časih
Plin je v preteklosti veljal za čisto in enostavno rešitev, a zadnja leta se je zaradi geopolitičnih razmer pokazalo, da gre za nestabilen energent. Cene močno nihajo, hkrati pa zanj ni spodbud Eko sklada. Enako velja za kurilno olje, ki je ena dražjih možnosti. Čeprav zagotavlja zanesljivo toploto, njegova cena niha glede na svetovni trg, kar pomeni, da je težko načrtovati letne stroške. V primerjavi z drugimi možnostmi se zato vse več uporabnikov odloča za prehod na obnovljive vire.
Neposredna elektrika ni priporočljiva
Električni radiatorji ali grelci na dolgi rok pomenijo visoke stroške. Poraba elektrike je prevelika, da bi bila rešitev dolgoročno vzdržna. Čeprav se morda zdi priročna izbira za manjša stanovanja, je finančno in energetsko potratna. Namesto tega je bolj smiselno razmisliti o toplotni črpalki, ki uporablja elektriko le kot pogon in jo večkratno oplemeniti v toploto.
Učinkovitost je v rokah uporabnika
Ne glede na izbrani energent, veliko prihranimo s pravilnim ravnanjem. Redno odzračevanje radiatorjev, pravilno nastavljena temperatura in uporaba termostatskih ventilov so mali ukrepi, ki prinesejo velike rezultate. Če je temperatura v prostoru med 20 in 21 stopinjami, večina ljudi občuti ugodje. Višja nastavitev pomeni le višje stroške in nepotrebno rabo energenta. Prav tako je smiselno ponoči temperaturo znižati ter ob odsotnosti iz doma ogrevanje nastaviti na varčevalni način.
Izolacija doma je polovica ogrevanja
Brez dobre izolacije bodo tudi najboljše naprave delovale neučinkovito. Toplota uhaja skozi streho, okna in slabo izolirane stene. Vlaganje v izolacijo fasade in menjavo oken je dolgoročna rešitev, ki lahko prepolovi stroške ogrevanja. Čeprav so začetni stroški višji, se investicija povrne skozi nižje račune in boljše bivalne pogoje. Energetski svetovalci pogosto poudarjajo, da je najbolj varčna energija tista, ki je sploh ne porabimo.
Ogrevanje prihodnosti
Slovenija se usmerja v trajnostno rabo energije, zato se bo pomen toplotnih črpalk, sončnih kolektorjev in drugih obnovljivih virov še povečeval. Državne spodbude so usmerjene prav v to, da bi bila uporaba fosilnih goriv vedno manj privlačna. Gospodinjstva, ki danes vlagajo v takšne sisteme, se bodo v prihodnje izognila visokim stroškom in morebitnim omejitvam. Poleg finančnega vidika pa gre tudi za prispevek k čistejšemu okolju, kar postaja vedno pomembnejša vrednota.
Dobra priprava pomeni brezskrben zimski čas
Kurilna sezona je vsako leto izziv, saj združuje finančne, tehnične in okoljske vidike. A z dobrim načrtovanjem, rednim servisom in premišljeno izbiro energenta lahko zimo preživimo toplo in brez pretiranih stroškov. Priprava na kurilno sezono se ne začne šele ob prvem hladu, ampak že prej. Tako poskrbimo, da bo toplota doma prijetna, varna in dolgoročno tudi cenejša.
