Mladi paradižniki so že nastavili plodove: zdaj odloča nekaj preprostih opravil

Prvi majhni zeleni paradižniki so za vrtičkarja pomemben trenutek. Rastlina je uspešno zacvetela, cvetovi so bili oplojeni, pridelek pa se je začel oblikovati. Prav v tej fazi se pogosto pojavijo tudi težave, ki lahko vplivajo na količino in kakovost plodov.

Paradižnik med rastjo plodov potrebuje precej vode, dobro oporo in dovolj hranil, vendar mu pretirana skrb ne koristi. Preobilno zalivanje, pogosto gnojenje in odstranjevanje velikega števila listov lahko povzročijo več škode kakor koristi. Najboljši rezultat praviloma prinese enakomerna oskrba, pri kateri se rastlina izogne večjim nihanjem.

Največja nevarnost je neenakomerno zalivanje

Paradižnik slabo prenaša izmenjavanje suše in nenadnega obilnega zalivanja. Po daljšem sušnem obdobju rastlina hitro vsrka večjo količino vode, plodovi pa lahko začnejo pokati. Neenakomerna oskrba z vlago poveča tudi nevarnost črne, ugreznjene lise na spodnjem delu ploda.

Takšna poškodba je pogosto povezana z motenim prenosom kalcija v rastlini. Kalcija v zemlji je lahko dovolj, vendar ga korenine ob nihanju vlage ne morejo enakomerno dovajati do razvijajočih se plodov.

Zalivajte globlje in neposredno ob rastlini

Vodo usmerite k tlom, ne po listih. Površinsko zalivanje v majhnih količinah spodbuja plitve korenine, ki se v vročini hitreje izsušijo.

Boljša možnost je temeljito zalivanje, po katerem se vlaga spusti globlje v zemljo. Pred ponovnim zalivanjem preverite tla nekaj centimetrov pod površino. Suha zgornja plast še ne pomeni, da je zemlja suha tudi pri koreninah.

Visoke grede se izsušujejo hitreje

Zemlja v visoki gredi se običajno hitreje segreje in hitreje izgublja vlago. V vročih dneh jo je zato treba pregledovati pogosteje. Plast slame, posušene trave ali druge primerne zastirke zmanjšuje izhlapevanje in blaži temperaturna nihanja.

Z dušikom lahko dobite veliko listov in malo plodov

Močna, temnozelena rastlina na prvi pogled deluje zdravo, vendar pretirano bujna rast ni vedno dober znak. Preveč dušika spodbuja razvoj listov in poganjkov, cvetenje ter nastavljanje plodov pa lahko zaostaneta.

Po pojavu prvih plodov je praviloma primernejše gnojilo za paradižnik, ki vsebuje nekoliko več kalija. Kalij podpira razvoj plodov in sodeluje pri njihovi kakovosti. Gnojilo vedno uporabite po navodilih proizvajalca, saj večja količina ne pomeni večjega pridelka.

Gnojenje ni potrebno ob vsakem zalivanju

Paradižnik, posajen v dobro vrtno zemljo z dodanim kompostom, ima lahko dovolj hranil za več tednov. Dodatno gnojenje je smiselno šele tedaj, ko rastlina kaže počasnejšo rast, bledenje listov ali ko je od zadnjega hranjenja minilo dovolj časa.

Pogosto dodajanje različnih domačih in kupljenih pripravkov lahko poruši ravnovesje hranil v zemlji.

Rastlina potrebuje dovolj močno oporo

Mladi plodovi so lahki, vendar se njihova teža hitro povečuje. Stebla je treba pravočasno privezati, še preden se začnejo pod težo grozdov upogibati.

Uporabite mehak trak, vrvico ali namenske sponke. Vez naj ne bo pretesna, saj se steblo med sezono še debeli. Ob močnem vetru preverite tudi stabilnost palic, vrvic in drugih nosilcev.

Zalistnike odstranjujte glede na sorto

Pri visokih sortah paradižnika se pogosto odstranjujejo zalistniki, ki izraščajo med glavnim steblom in listom. Tako rastlina ostane bolj zračna in jo je lažje voditi ob opori.

Vseh stranskih poganjkov ni smiselno odstranjevati pri nizkih grmičastih sortah. Te rodijo tudi na stranskih vejah, zato lahko pretirano obrezovanje zmanjša pridelek. Pred posegom je dobro vedeti, katero vrsto paradižnika gojite.

Spodnji listi naj se ne dotikajo zemlje

Listi, ki ležijo na vlažnih tleh, so bolj izpostavljeni glivičnim okužbam. Smiselno je odstraniti najnižje liste, zlasti če so poškodovani, porumeneli ali se dotikajo zemlje.

Zdravih listov okoli plodov ne odstranjujte brez potrebe. Rastlina jih potrebuje za fotosintezo, poleg tega plodove ščitijo pred močnim soncem. Nenadno močno redčenje lahko povzroči sončne ožige.

Orodje naj bo čisto, rane pa čim manjše

Liste in zalistnike odstranjujte v suhem vremenu. Večje poganjke odrežite s čistimi škarjami, namesto da jih na silo trgate. Tako zmanjšate poškodbe stebla in možnost prenosa bolezni med rastlinami.

Vročina lahko ustavi nastavljanje novih plodov

Paradižnik najbolje nastavlja plodove pri zmerno toplih temperaturah. Med daljšimi vročinskimi obdobji lahko cvetovi odpadajo, ne da bi iz njih nastali novi plodovi. Razlog je pogosto slabša kakovost cvetnega prahu.

Rastlinam pomaga enakomerna vlaga, dobra zračnost in rahla senca v najbolj vročem delu dneva. Pretesna zasaditev zadržuje toploto in vlago, zato naj bo med rastlinami dovolj prostora za kroženje zraka.

Redni pregled je pomembnejši od stalnega poseganja

Paradižnik v obdobju prvih plodov ne potrebuje vsakodnevnega obrezovanja ali novega gnojila. Veliko koristnejši je kratek, vendar natančen pregled rastline vsakih nekaj dni.

Pozornost namenite spodnji strani listov, kjer se lahko pojavijo uši, pršice in druge drobne žuželke. Preverite tudi morebitne rjave lise, rumenenje, venenje in poškodbe na plodovih. Zgodaj opažena težava je praviloma lažje obvladljiva.

Enakomerna vlaga, primerna opora, zmerno gnojenje in dovolj zdravih listov so najboljša osnova za uspešno sezono. Rastlina, ki je že nastavila prve plodove, je opravila pomemben del poti. Odslej potrebuje predvsem stabilne razmere in čim manj nepotrebnih posegov.