Cestno omrežje Hrvaške se je v zadnjih 25 letih korenito spremenilo. Od vijugastih lokalnih poti, ki so se po serpentinah dvigovale v hribovje, do sodobnih avtocest, ki s svojimi viadukti, mostovi in seveda predori povezujejo najbolj odmaknjene dele države. Med temi gradbenimi dosežki so prav predori tisti, ki pogosto ostanejo neopaženi, a so ključni za varno in hitro povezovanje Jadranske obale z notranjostjo.
Hrvaška in predori
V nadaljevanju predstavljamo deset najdaljših tunelov na Hrvaškem, ki niso zgolj inženirski dosežki, temveč tudi pričevanja o povezovanju regij in premagovanju naravnih ovir.
Tunel Mala Kapela: rekorder z osrčja Like
5821 metrov pod goro
Najdaljši tunel na Hrvaškem se nahaja med izvozoma Ogulin in Brinje na avtocesti A1. Prva (zahodna) cev je bila odprta leta 2005, druga pa 2009. Mala Kapela velja za enega najsodobnejših tunelov v regiji. Predor ima sodoben nadzorni sistem, razsvetljavo in izhodne poti ter bistveno skrajša čas potovanja med osrednjo Hrvaško in Dalmacijo.
Tunel Sveti Rok: skozi srce Velebita
5679 metrov pod Tulovimi gredami
Zgrajen je bil v obdobju, ko je bila vzhodna stran Velebita še pod okupacijo. Prva cev je bila odprta 2003, druga pa 2009. Tunel poteka pod skalnato strukturo z velikimi geološkimi izzivi, kar ga umešča med najbolj zahtevne gradbene projekte v regiji.
Tunel Učka: pionir med velikani
5062 metra pod istoimenskim pogorjem
Odprt leta 1981, povezuje Istro s preostalo Hrvaško. Zasnovan kot enocevni predor, je leta 2024 dobil tudi svojo drugo cev. Za prebivalce Istre je Učka simbol odprtosti in boljše dostopnosti, turisti pa ga poznajo kot vhod v regijo tartufov in oljk.
Tunel Sveti Ilija: najgloblji pod Biokovom
4248 metrov in impresivna vertikala
Povezuje Makarsko riviero z notranjostjo, natančneje Zagvozd. Njegova posebnost ni le dolžina, ampak predvsem globina pod vrhom Sveti Ilija. Grajen skozi izjemno trdo kamnino, je veljal za enega bolj kompleksnih projektov v zadnjem desetletju.
Tunel Debeli Brijeg: vhod v povezani jug
2467 metrov proti Pelješkemu mostu
Postavljen na enem izmed dostopov do Pelješkega mostu, omogoča tekoč prometni tok med kopnim in polotokom. Odprt tik pred dokončanjem mostu, je postal ključen del integracije juga Hrvaške s celinskim delom države.
Tunel Plasina: ne tako znan, a pomemben
2300 metrov na poti proti Liki
Leži na relaciji Žuta Lokva – Ličko Lešće, pogosto spregledan, a izjemno pomemben za pretočnost prometa. Zaradi bližine gozdov in vodovarstvenih področij so bile gradbene zahteve izredno stroge.
Tunel Tuhobić: med pionirji sodobne gradnje
2143 metrov na A6
Prva cev je bila odprta že leta 1997, druga šele leta 2008. Kljub “zamudi” ostaja pomembna povezava med Reko in Zagrebom. Zaradi svoje lokacije služi tudi kot naravna klimatska pregrada, saj pogosto ločuje vremenske razmere med celino in obalo.
Tunel Sveta tri kralja: najmanj znani med velikimi
1741 metrov skozi Hrvatsko zagorje
Leži na relaciji Zagreb – Macelj in ima posebno lego v krajinskem parku. Kljub skromnejši dolžini velja za enega najbolj preglednih in funkcionalnih tunelov v državi.
Tunel Brinje: nekdanji evropski rekorder
1547 metrov in oznaka varnosti
Nahaja se med Malim Kapelom in Žuto Lokvo na A1. Leta 2007 je bil izbran za najbolj varen tunel v Evropi.
Zgled vzdrževanja
Brinje je sinonim za vzorno prometno infrastrukturo in primer dobre prakse v regiji.
Tunel Selce – Dubovica: otoški pionir
1516 metrov na Hvaru
Povezuje Stari Grad in mesto Hvar na otoku Hvaru. Prvi otoki tunel v državi, odprt leta 1999. Kljub krajši dolžini ima izjemen prometni pomen za lokalno skupnost in turistično povezljivost otoka.
Avtoceste, ki gredo pod zemljo: zakaj so tuneli prihodnost?
Premagovanje naravnih ovir
Hrvaška pokrajina je hribovita, zato tuneli omogočajo hitrejše, varnejše in okolju bolj prijazne prometne poti. V snežnih in burjastih razmerah tuneli pomenijo stabilnost prometa in manj nesreč. Kljub visokim stroškom gradnje je dolgoročna energetska bilanca pogosto pozitivna, saj so poti krajše in pretočnejše.
Niso le gradbeni podvigi, so hrbtenica sodobne mobilnosti
Vsak od teh tunelov ni le cesta skozi goro, ampak je most med regijami, simbol povezovanja in znak razvoja. Ko naslednjič peljete skozi enega od njih, pomislite, koliko napora, znanja in poguma je bilo potrebnega, da danes potujete udobneje.
