Cesta na Grossglockner ni navadna alpska povezava, temveč celodnevni izlet, pri katerem se vožnja spremeni v glavni cilj. Slovenski motoristi jo dobro poznajo: dovolj je blizu za podaljšan vikend, dovolj visoko za občutek pravega Alp, dovolj ovinkasta, da se o njej govori še dolgo po vrnitvi domov.
Uradno ime je Grossglockner High Alpine Road oziroma Großglockner Hochalpenstraße. Dolga je 48 kilometrov, ima 36 ovinkov, najvišja vozna točka na Edelweissspitze pa doseže 2571 metrov. Cesta vodi v visokogorski svet narodnega parka Hohe Tauern, proti razgledom na najvišjo avstrijsko goro Grossglockner, ki meri 3798 metrov.
Zakaj je ta cesta tako posebna za motoriste
Grossglockner je med motoristi priljubljen zato, ker ponuja skoraj vse, kar od alpske ceste pričakujejo: zaporedje zavojev, čisto podlago, razglede, višinsko razliko in občutek, da vožnja ni samo premikanje od ene točke do druge. Uradna stran cesto za motoriste opisuje kot 48 kilometrov vožnje z 36 ovinki, dobrimi radiji zavojev in dodatno infrastrukturo za motoriste.
Za slovenskega motorista je prednost tudi lokacija. Iz Slovenije jo je mogoče vključiti v dvodnevni ali tridnevni izlet, pogosto v kombinaciji z Zell am Seejem, Heiligenblutom, Koroško, Lienzem ali vrnitvijo čez druge alpske prelaze.
A ravno zato se poleti hitro zgodi, da na vrhu niste sami.
Poleti je zgoraj gneča večja, kot mnogi pričakujejo
Največje presenečenje za obiskovalce ni cesta sama, temveč število ljudi na razglednih točkah. Poleti se proti vrhu vozijo motoristi, avtomobili, avtodomi, kolesarji, turistični avtobusi in izletniki, ki želijo videti ledenik, razgled na Grossglockner in znamenito Kaiser Franz Josefs Höhe.
Grossglockner High Alpine Road velja za eno najbolj znanih avstrijskih panoramskih cest in pomembno turistično znamenitost, zato je v lepih poletnih dneh obisk zelo velik. Uradna stran izpostavlja, da cesto obiskujejo gostje z vsega sveta, potovalni viri pa jo uvrščajo med najbolj priljubljene avstrijske znamenitosti.
Najboljši nasvet je zato preprost: na cesto se odpravite zgodaj. Zjutraj je manj prometa, asfalt je prijetnejši, parkirišča še niso polna, fotografije pa so lepše. Sredi dneva se na najbolj znanih točkah pogosto nabere precej vozil, zato izlet hitro izgubi nekaj miru.
Posebna previdnost za motoriste
Uradni upravljavec opozarja, da lahko zjutraj občasno pride do kratkotrajnih zapor za motoriste, saj lahko voda iz snežnih bank zmrzne. Pred odhodom preverite aktualne cestne razmere, še posebej zgodaj v sezoni ali po hladni noči.
>> Belopeški jezeri tik za mejo sta mirna oaza za poletni pobeg
Kaiser Franz Josefs Höhe: razgled, ledenik in svizci
Ena glavnih postaj je Kaiser Franz Josefs Höhe na višini 2369 metrov. Od tam se odpira pogled proti Grossglocknerju in ledeniku Pasterze, obiskovalci pa tam pogosto opazijo tudi svizce. Uradna stran posebej omenja možnost opazovanja svizcev in kozorogov na območju razgledne točke.
Za družine, fotografe in vse, ki ne potujejo samo zaradi vožnje, je to eden najlepših delov izleta. Svizci so pogosto velika atrakcija, posebej za otroke, a velja preprosto pravilo: opazujte jih z razdalje, ne hranite jih in ne silite za fotografijo. Visokogorska žival ni del turistične kulise.
Kaj preveriti pred odhodom?
Cesta je praviloma odprta od začetka maja do začetka novembra, pozimi pa je zaradi snega zaprta. Točen režim, cene in vozne razmere je treba preveriti pred odhodom, saj se v visokogorju razmere lahko hitro spremenijo.
Za dober izlet si pripravite še nekaj osnovnih stvari: topla oblačila, tudi če je v dolini vroče, dovolj goriva, vodo, sončna očala, rokavice in čas. Grossglockner ni cesta za hitenje. Največ da tistim, ki se ustavijo na razglednih točkah, pogledajo vreme in ne vozijo na meji svojih sposobnosti.
Najlepša je, kadar ji pustite cel dan
Cesta na Grossglockner je lahko samo prevoz čez gore, a tako jo je skoraj škoda porabiti. Veliko boljša je kot izlet, pri katerem se ustavite, pogledate svizce, naredite nekaj fotografij in si privoščite počasnejši spust.
Za motoriste je to ena tistih cest, ki jih ne ocenjujejo samo po asfaltu, ampak po občutku. Ovinki so pomembni, razgledi še bolj. Poleti bo na vrhu skoraj zagotovo gneča, zato izlet načrtujte zgodaj in z nekaj rezerve. Grossglockner je najlepši takrat, ko ga ne lovite na uro.
