Kako je Peko dobil svoje ime? Zgodba se je začela pred prvo svetovno vojno

Peko, ena najbolj znanih slovenskih blagovnih znamk obutve, je ime dobil po svojem ustanovitelju Petru Kozini. Prvi dve črki imena Peter in prvi dve črki priimka Kozina sta dali ime PE-KO. Preprosto poimenovanje je postalo prepoznavno po vsej nekdanji Jugoslaviji in se obdržalo več kot stoletje.

Začetki podjetja segajo v leto 1903, vendar takrat v Tržiču še ni stala velika tovarna čevljev. Ta je začela proizvodnjo leta 1911, tri leta pred začetkom prve svetovne vojne. Njen ustanovitelj je želel tradicionalno čevljarsko obrt razviti v sodobno industrijsko proizvodnjo.

Peter Kozina se je rodil 19. junija 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici. Za trgovca se je izučil v Šmartnem pri Litiji, svojo poklicno pot pa nadaljeval v Ljubljani.

Leta 1896 se je zaposlil pri trgovcu Antonu Krisperju, kjer je delal na oddelku z obutvijo. Tam je spoznal dobavitelje, med katerimi so bili tudi čevljarji iz Tržiča in okolice.

Leta 1903 je skupaj s Štefanom Hitzlom ustanovil trgovsko podjetje Hitzl & Kozina. Sprva nista prodajala samo čevljev, temveč tudi slamnike, glavnike in zobotrebce. Izdelke sta ponujala na širšem območju tedanje Avstro-Ogrske.

Kozina je sčasoma ugotovil, da bi lahko s sodobnejšo proizvodnjo združil znanje domačih čevljarjev in potrebe vse večjega trga. Leta 1906 je v Tržiču organiziral manjšo čevljarsko delavnico.

Leta 1911 so v Tržiču začeli izdelovati čevlje na ameriških strojih

Leta 1910 je Kozina s slovenskimi družabniki ustanovil podjetje Peter Kozina & Co. in začel graditi tovarno v Bistrici pri Tržiču.

Pri tem je imel precej ambiciozne načrte. Ni želel zgolj povečati proizvodnje, temveč je hotel čevljarjem omogočiti delo v sodobno opremljeni tovarni z bolj urejenimi delovnimi razmerami.

Proizvodnja je stekla septembra 1911. Čevlje so izdelovali na ameriških strojih Goodyear in McKay, ki so omogočali učinkovitejšo industrijsko izdelavo obutve.

V tem obdobju se je uveljavila tudi znamka Peko. Po zgodovinskih zapisih je bila njena prepoznavna grafična podoba verjetno razvita okoli leta 1912, ko se je podjetje že spopadalo s konkurenco drugih evropskih proizvajalcev.

Zakaj nekateri kot začetek Peka navajajo leto 1903, drugi pa 1910?

Pri zgodovini Peka se pojavljata dve letnici, kar pogosto povzroča zmedo.

Leto 1903 označuje začetek Kozinove samostojne podjetniške poti, ko je s poslovnim partnerjem ustanovil trgovsko podjetje. Leto 1910 pa pomeni ustanovitev proizvodno-trgovskega podjetja, iz katerega je nastala znamenita tržiška tovarna obutve.

Zgodovinarka Tita Porenta, ki je raziskovala Kozinovo življenje, je za časnik Delo leta 2012 pojasnila, da je bila na pročelju tovarne nekoč zapisana trojica letnic: 1903, 1911 in 1925.

Prva je označevala podjetniške začetke, druga gradnjo osrednje tovarniške stavbe, tretja pa njeno poznejšo nadgradnjo. Zato je v javnem spominu kot začetek Peka ostalo leto 1903, čeprav je industrijska proizvodnja stekla pozneje.

Peko je postal eden največjih slovenskih proizvajalcev obutve

Podjetje se je razvijalo tudi po prvi svetovni vojni. Kozina je razširil proizvodnjo in začel graditi prodajno mrežo, prek katere so Pekove čevlje ponujali kupcem po takratni Jugoslaviji.

Po njegovi smrti leta 1930 je podjetje večkrat zamenjalo lastnike. Leta 1948 je bilo nacionalizirano in nekaj časa delovalo pod imenom Tovarna obutve Triglav Tržič, nato pa se je vrnilo k imenu Peko.

V desetletjih po drugi svetovni vojni je podjetje postalo eden najpomembnejših slovenskih proizvajalcev obutve. V najboljših časih je zaposlovalo približno 5.000 ljudi, njegove trgovine pa so bile številnim generacijam dobro poznane.

Peko je veljal predvsem za proizvajalca kakovostnih usnjenih čevljev. Njegova obutev je bila del vsakdanjega življenja, znamka pa je ostala povezana s Tržičem, mestom z dolgo čevljarsko tradicijo.

Po več kot stoletju je sledil stečaj

Kljub prepoznavnosti znamke se Peko ni uspel izogniti težavam, ki so v zadnjih desetletjih prizadele velik del slovenske tekstilne in obutvene industrije.

Podjetje se je spopadalo z izgubami, zadolženostjo in vse močnejšo konkurenco cenejših proizvajalcev. Poskusi finančnega prestrukturiranja niso prinesli trajne rešitve.

Januarja 2016 je Peko končal v stečaju. S tem se je končalo dolgo obdobje industrijske proizvodnje, ki je pomembno zaznamovalo razvoj Tržiča in življenje številnih družin na Gorenjskem.

Pekova zgodovina je kljub temu ostala del slovenske industrijske dediščine. Tržiški muzej je podjetju in njegovemu ustanovitelju posvetil več razstav, na katerih so predstavljeni stari modeli čevljev, fotografije in predmeti, povezani z nekdanjo tovarno.

Leta 2025 so v Muzeju Ribnica v sodelovanju s Tržiškim muzejem pripravili tudi razstavo o Petru Kozini. Podjetnik namreč ni izviral iz Tržiča, temveč iz ribniškega konca, kjer se njegovega dela prav tako spominjajo.