Na prvi pogled spominja na majhno oranžno melono, prekrito z bodicami. Toda ko ga prerežemo, nas pričaka povsem drugačna notranjost. Živo zeleno, želatinasto meso s številnimi semeni je značilnost kivana, eksotičnega sadeža, ki izvira iz Afrike.
Kivano (Cucumis metuliferus), znan tudi kot afriška rogata kumara, je sorodnik običajne kumare in melone. Uživamo predvsem njegovo sočno notranjost, ki ima osvežilen, nekoliko kiselkast okus. Najpogosteje ga preprosto prerežemo in pojemo z žličko.
Kakšen okus ima kivano in kako ga pravilno jemo?
Kivano ima precej drugačen okus, kot bi pričakovali glede na njegovo oranžno lupino. Ni izrazito sladek, temveč predvsem osvežilen.
Njegov okus pogosto opisujejo kot mešanico kumare, kivija in rahlo nezrele banane. Nekateri v njem zaznajo tudi pridih limete. Okus je odvisen od zrelosti sadeža, zato so lahko posamezni plodovi nekoliko bolj sladki ali kisli.
Uživanje je zelo preprosto. Sadež najprej operemo, nato ga po dolžini prerežemo na dve polovici. Z žličko zajemamo zeleno notranjost skupaj s semeni.
Semena so užitna in jih ni treba odstranjevati. Obdaja jih spolzka, želatinasta snov, ki predstavlja večino užitnega dela sadeža.
To je lepo vidno tudi na naših fotografijah. Pod razmeroma debelo oranžno lupino se skriva zeleno meso, razdeljeno v prekate, v katerih so številna svetla semena.
Lupine običajno ne jemo. Je čvrsta, prekrita z bodicami in precej manj prijetna za uživanje kot notranjost.
Kivano lahko dodamo tudi sadnim solatam, smutijem, jogurtu ali hladnim napitkom. Zaradi svežega, rahlo kiselkastega okusa se dobro ujema tudi s slanimi jedmi, predvsem solatami.
Kje raste kivano in ali ga lahko gojimo v Sloveniji?
Kivano izvira iz tropskih in subtropskih predelov Afrike, kjer raste tudi v naravi. Danes ga za prodajo gojijo še drugod po svetu, med drugim na Novi Zelandiji.
Rastlina je enoletna vzpenjavka, ki po načinu rasti precej spominja na kumaro. Razvije dolga stebla, velike zelene liste in rumene cvetove. Ob primernih razmerah lahko njene vitice zrastejo več metrov v dolžino.
Plodovi so sprva zeleni. Med dozorevanjem se njihova lupina postopoma obarva rumeno in nato oranžno. Bodice ostanejo značilen del sadeža tudi takrat, ko je popolnoma zrel.
Kivano lahko gojimo tudi na slovenskih vrtovih, vendar potrebuje veliko toplote, sonca in dovolj dolgo rastno sezono.
Semena lahko spomladi posejemo v lončke na toplem, mlade rastline pa presadimo na prosto šele po nevarnosti pozebe. Najprimernejši je sončen prostor z dobro odcednimi tlemi.
Podobno kot kumare potrebuje redno zalivanje in dovolj prostora. Ker se rastlina močno razrašča, ji lahko pripravimo oporo, po kateri se bo vzpenjala.
Na toplejših legah ima več možnosti, da plodovi dozorijo pred jesensko ohladitvijo. V hladnejših krajih je lahko uspešnejše gojenje v rastlinjaku.
Kako prepoznamo zrel sadež in kako ga shranjujemo?
Pri izbiri kivana je najbolj opazna barva lupine. Zrel sadež je praviloma rumenooranžen do izrazito oranžen, medtem ko so mlajši plodovi večinoma zeleni.
Lupina naj bo čvrsta in brez večjih mehkih ali poškodovanih delov. Bodice so lahko precej ostre, zato je pri prijemanju in rezanju potrebna previdnost.
Cel, nepoškodovan kivano lahko hranimo pri sobni temperaturi, najbolje na suhem mestu, stran od neposredne sončne svetlobe. Dolgotrajno shranjevanje v zelo hladnem hladilniku ni priporočljivo, saj je sadež občutljiv za mraz.
Prerezan sadež pokrijemo, shranimo v hladilnik in ga porabimo čim prej.
Kaj vsebuje kivano?
Zaradi velike vsebnosti vode je kivano sočen in razmeroma nizkokaloričen sadež. Vsebuje tudi vitamin C, nekaj mineralov, med njimi kalij in magnezij, ter rastlinske pigmente z antioksidativnim delovanjem.
Kljub zanimivi sestavi ga ni treba obravnavati kot posebno zdravilno živilo. Njegova prednost je predvsem v tem, da lahko popestri običajen izbor sadja.
Če ga boste poskusili prvič, je najbolje, da ga uživate svežega, brez dodatkov. Tako boste najlažje ugotovili, kakšen je njegov naravni okus.
Kivano sicer zaradi nenavadne zunanjosti pogosto uporabljajo tudi za okrasitev jedi. Prerezana oranžna lupina z zeleno sredico je še posebej zanimiva za postrežbo sadnih solat ali sladic.
Iz sadeža lahko pripravimo tudi preprosto osvežilno pijačo. Zeleno meso izdolbemo, ga zmešamo z vodo in malo limetinega soka ter po želji precedimo, če nas semena motijo.
Za tiste, ki bi ga radi vzgojili doma, pa velja še praktičen nasvet: semena za naslednjo sezono je najbolje poiskati že pozimi ali zgodaj spomladi, saj kivano potrebuje precej časa, da od setve razvije zrele oranžne plodove.
