Nacionalni veterinarski inštitut je pri dveh poginulih sivih vranah potrdil virus Zahodnega Nila. Ptici so našli na območju občin Ljubljana in Grosuplje, Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so o rezultatih laboratorijskih preiskav že obvestili.
Gre za prvo potrditev bolezni pri pticah v Sloveniji po letu 2024. Pri ljudeh letos v Sloveniji okužba z virusom Zahodnega Nila po navedbah pristojnih služb še ni bila ugotovljena.
Virus prenašajo predvsem komarji
Glavni naravni rezervoar virusa so ptice, medtem ko ga med živalmi prenašajo komarji, predvsem iz rodu Culex. Komar se lahko okuži ob hranjenju na okuženi ptici in virus nato prenese naprej.
Za okužbo so dovzetne številne vrste ptic. Pri nekaterih lahko bolezen povzroči tudi večje pogine. Posebej občutljive so ptice iz reda pevk, med katerimi so po podatkih veterinarskih služb zelo dovzetne prav vrane.
Zbolijo lahko tudi konji. Bolezen spada med zoonoze, kar pomeni, da se povzročitelj lahko pojavlja tako pri živalih kot pri ljudeh.
Potrditev virusa pri poginulih pticah zato predstavlja predvsem dokaz, da je virus prisoten v okolju in da kroži med pticami ter komarji.
Ena vrana najdena v Ljubljani, druga v Grosupljem
Dve pozitivni sivi vrani sta bili najdeni na območju občin Ljubljana in Grosuplje. Prav poginule divje ptice so lahko pomemben pokazatelj prisotnosti virusa, saj so nekatere vrste zanj zelo občutljive. V Sloveniji je bil virus pri pticah nazadnje potrjen leta 2024.
Sama najdba dveh okuženih ptic še ne pomeni množičnega širjenja bolezni med ljudmi. Pokaže pa, da so razmere za kroženje virusa med naravnimi gostitelji in komarji prisotne.
Virus je razširjen v številnih evropskih državah
Virus Zahodnega Nila so prvič odkrili leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Od tod izvira tudi njegovo ime. Danes je razširjen precej širše. Prisoten je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji ter Severni in Južni Ameriki.
V Evropi so ga prvič zaznali v Franciji v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. V letošnjem letu so bolezen potrdili tudi na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji.
Slovenska potrditev pri dveh sivih vranah se tako umešča v širšo prisotnost virusa po Evropi.
Prisotnost komarjev je ključni člen prenosa
Virus se v naravi vzdržuje predvsem v krogu med pticami in komarji. Ptice so njegov pomemben gostitelj, komarji pa omogočajo prenos med posameznimi živalmi.
Prav zaradi tega je pojav okuženih ptic pomemben tudi pri spremljanju bolezni. Veterinarske in zdravstvene službe lahko na podlagi takšnih primerov spremljajo, ali se virus pojavlja na novih območjih in kako intenzivno kroži.
Za ljudi je najbolj pomembno dejstvo, da letošnje okužbe v Sloveniji po trenutno objavljenih podatkih še niso bile potrjene.
Ker so bili primeri pri pticah ugotovljeni na dveh območjih osrednje Slovenije, bo v prihodnjih tednih smiselno spremljati nadaljnje podatke veterinarskih in zdravstvenih služb, predvsem morebitne nove najdbe okuženih ptic ali živali.
