Starši lahko odraslemu otroku podarijo denar za nakup stanovanja, avtomobila ali druge življenjske potrebe, ne da bi otrok od darila plačal davek. Vendar mora otrok, če od starša prejme več kot 5.000 evrov, darilo praviloma prijaviti Finančni upravi (FURS), čeprav je plačila davka oproščen. Rok za prijavo je 15 dni.
Povsem drugo vprašanje je, ali so starši odraslemu otroku sploh dolžni finančno pomagati. Po slovenski zakonodaji obveznost preživljanja praviloma traja do polnoletnosti, pod določenimi pogoji rednega šolanja pa najdlje do dopolnjenega 26. leta. Če je otrok odrasel, zaposlen in se lahko sam preživlja, starši praviloma niso zakonsko dolžni plačevati njegovih življenjskih stroškov.
Do katerega leta morajo starši preživljati otroke?
Družinski zakonik določa, da morajo starši svoje otroke preživljati do 18. leta. To pomeni, da morajo v skladu s svojimi zmožnostmi skrbeti za njihove osnovne življenjske potrebe, razvoj in izobraževanje.
Po polnoletnosti se obveznost lahko nadaljuje, če se otrok redno šola, ni zaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb.
Pri srednješolskem izobraževanju obveznost traja do prvega ustreznega zaključka šolanja, pri višješolskem in visokošolskem izobraževanju pa veljajo dodatni pogoji glede zaključka posamezne stopnje študija.
V nobenem primeru ta obveznost na podlagi rednega šolanja ne traja dlje od otrokovega 26. rojstnega dne.
Če ima torej nekdo 30 let, je zaposlen in želi kupiti stanovanje, mu starši niso dolžni prispevati denarja za polog ali odplačevanje kredita. Lahko pa mu seveda pomagajo prostovoljno.
Obveznost preživljanja tudi ne pomeni, da morajo starši otroku kupiti stanovanje, avtomobil ali mu zagotoviti določen življenjski standard ne glede na lastne finančne možnosti.
Če otroku podarite 10.000 evrov, ali bo moral plačati davek?
Ne. Po slovenski zakonodaji so otroci kot prejemniki daril od svojih staršev oproščeni davka na dediščine in darila.
To velja tudi za večje denarne zneske. Če mati sinu podari 10.000 evrov ali oče hčerki nakaže 30.000 evrov za nakup stanovanja, samo zaradi višine darila ne nastane obveznost plačila davka na darila.
Toda oprostitev plačila davka ni enaka oprostitvi prijave.
FURS določa, da je treba darilo v denarju oziroma drugem premičnem premoženju, katerega vrednost presega 5.000 evrov, prijaviti v 15 dneh od prejema. Napoved vloži prejemnik darila.
Pri ugotavljanju meje 5.000 evrov se seštevajo tudi darila, prejeta od istega darovalca v obdobju 12 mesecev.
To pomeni, da se starši in otroci ne morejo zanašati zgolj na to, da posamezno nakazilo ne presega omenjene meje.
Trije konkretni primeri
| Darilo starša otroku | Plačilo davka | Prijava FURS |
|---|---|---|
| 2.000 € | Ne | Ne, če ni drugih daril istega darovalca, ki bi presegla prag |
| 10.000 € | Ne | Da, v 15 dneh |
| 30.000 € | Ne | Da, v 15 dneh |
Pravila se nanašajo na dejanska darila med starši in otroki. Če gre za posojilo, plačilo za opravljeno delo ali kakšno drugo transakcijo, je lahko pravna in davčna obravnava drugačna.
Je za nakazilo otroku potrebna darilna pogodba?
Če starši otroku podarijo večji znesek, je priporočljivo pripraviti pisno darilno pogodbo. Pri običajnem denarnem darilu, ki je takoj izročeno, pa pisna pogodba ni vedno pogoj za veljavnost darila.
Kljub temu je lahko koristna, kadar gre za več tisoč ali več deset tisoč evrov.
V pogodbi je smiselno zapisati, kdo podarja denar, komu ga podarja, kolikšen je znesek in kdaj bo nakazan.
Nakazilo prek bančnega računa omogoča tudi jasnejšo sled o izvoru in prenosu denarja. Pri večjih transakcijah lahko banka zaradi pravil preprečevanja pranja denarja zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
Če starši otroku denar samo posodijo in pričakujejo vračilo, naj sklenejo posojilno pogodbo. Razlika je pomembna, saj lahko brez jasnega dogovora pozneje nastane spor o tem, ali je šlo za darilo ali dolg.
Lahko darilo enemu otroku vpliva na dediščino drugih otrok?
Da. To je vprašanje, na katero družine pri podarjanju denarja pogosto pozabijo.
Predstavljajmo si starša z dvema otrokoma. Enemu podari 40.000 evrov za nakup stanovanja, drugemu pa za zdaj ničesar.
Po Zakonu o dedovanju se darila, ki jih je zakoniti dedič prejel od zapustnika, praviloma vračunajo v njegov dedni delež.
To lahko pomeni, da bo otrok, ki je večji znesek že prejel, ob poznejšem dedovanju upravičen do ustrezno manjšega dela preostale zapuščine.
Obstajajo izjeme. Starš lahko določi, da se darilo ne vračuna v dedni delež, vendar pri tem še vedno veljajo pravila o nujnih deležih.
Zato je pri večjih darilih enemu od več otrok smiselno razmisliti tudi o dednopravnih posledicah. Pisna pogodba lahko poznejše nesporazume zmanjša, ne more pa sama odpraviti vseh pravic drugih nujnih dedičev.
Kaj pa, če starši denar potrebujejo zase?
Mnogi starši odraslim otrokom pomagajo tudi po zaključku šolanja. Nekateri jim prispevajo za najemnino, drugi plačujejo del stanovanjskega kredita, tretji jim občasno nakažejo denar za večje izdatke.
Toda če zakonska obveznost preživljanja ne obstaja več, je takšna pomoč prostovoljna.
Staršem zato ni treba porabiti svojih prihrankov ali ogroziti lastne finančne varnosti, da bi odraslemu otroku omogočili nakup nepremičnine ali odplačilo dolgov.
Še posebej pred upokojitvijo in med njo je smiselno upoštevati lastne življenjske stroške, morebitna zdravstvena doplačila, vzdrževanje stanovanja in denarno rezervo za nepričakovane izdatke.
Če se odločite za večje darilo, si pred nakazilom razjasnite, ali denar podarjate brez obveznosti vračila, ali pričakujete vračilo in kako želite, da se pomoč upošteva pri prihodnjem dedovanju.
Najbolje je, da je dogovor jasen še pred prenosom denarja. Pri darilih nad 5.000 evrov pa naj prejemnik pravočasno uredi tudi prijavo FURS, čeprav mu davka zaradi sorodstvenega razmerja ne bo treba plačati.
