Paprike oktobra še cvetijo in imajo veliko zelenih plodov, kaj narediti?

Če paprike oktobra še vedno rastejo, cvetijo in nastavljajo nove plodove, je smiselno odstraniti cvetove in najmlajše plodiče, ki pred prihodom mraza verjetno ne bodo dozoreli. Večje, že razvite paprike pustimo na rastlini, dokler so temperature dovolj ugodne. Celotnih vrhov pa ni treba brez premisleka odrezati, saj lahko z njimi odstranimo tudi liste, ki rastlini pomagajo pri dozorevanju pridelka.

Takšne težave imajo letos številni vrtičkarji. Po poletni vročini in suši, ki sta zavirali cvetenje in razvoj plodov, so paprike ob ugodnejših septembrskih temperaturah ponovno začele bujno rasti. Zdaj so nekatere rastline polne zelenih paprik, obenem pa še vedno razvijajo nove cvetove.

Težava je v tem, da se dnevi krajšajo, noči postajajo hladnejše, rast in dozorevanje plodov pa se upočasnjujeta. Zato je oktobra koristno nekoliko spremeniti način oskrbe rastlin.

Odstraniti vrhove ali pustiti paprike pri miru?

Najboljša rešitev je odvisna od tega, koliko plodov je že razvitih in kakšne temperature pričakujemo v naslednjih tednih.

Če ima rastlina veliko skoraj odraslih zelenih paprik, je smiselno odstraniti nove cvetove in zelo majhne plodiče. Ti bi za razvoj potrebovali še več tednov, ki jih jeseni pogosto ni več na voljo.

S tem zmanjšamo število plodov, za katere mora rastlina skrbeti. Preostale paprike lahko še naprej rastejo in ob dovolj toplote postopoma spreminjajo barvo.

Vendar odstranjevanje cvetov ni zagotovilo, da bodo večji plodovi hitreje pordeli ali porumeneli. Na dozorevanje močno vplivajo predvsem temperatura, svetloba in razvojna stopnja posameznega ploda.

Pri zelo bujnih rastlinah lahko previdno prikrajšamo tudi posamezne vršičke, na katerih so samo cvetovi in komaj nastavljeni plodiči. Močno obrezovanje celotne rastline pa ni priporočljivo.

Listi namreč še vedno proizvajajo snovi, ki jih rastlina potrebuje za razvoj plodov. Če jih odstranimo preveč, lahko dosežemo nasproten učinek.

Zelene paprike lahko poberemo tudi pred popolno zrelostjo

Paprike za uporabo v kuhinji ni treba vedno pustiti na rastlini, dokler ne postane rdeča, rumena ali oranžna.

Veliko sort je užitnih že v zeleni fazi, ko plod doseže značilno velikost in je čvrst. Takšna paprika je tehnološko zrela, čeprav še ni dosegla končne barve.

Zelene paprike imajo običajno nekoliko drugačen, pogosto manj sladek in bolj travnat okus kot popolnoma dozoreli plodovi.

Če je pred nami daljše obdobje hladnega vremena, je zato bolje pobrati dovolj razvite zelene paprike, kot tvegati, da jih poškoduje slana. Manjši, še nedorasli plodovi so lahko užitni, vendar so pogosto tankostenski in slabšega okusa.

Pri sortah, ki jih gojimo zaradi zrelih rdečih ali rumenih plodov, lahko nekaj največjih paprik pustimo na rastlini še nekoliko dlje, če vreme to dopušča.

Do kdaj lahko paprike ostanejo na vrtu?

Paprika je toploljubna rastlina. Najbolje uspeva pri dnevnih temperaturah približno med 20 in 30 stopinjami Celzija, odvisno od sorte in razmer.

Ko se temperature dalj časa zadržujejo pod približno 15 stopinjami, se njena rast občutno upočasni. Pri še nižjih temperaturah je razvoj plodov zelo počasen.

Posebej nevarna je slana. Paprike niso odporne proti zmrzali, zato lahko že kratkotrajna izpostavljenost temperaturam okoli ledišča poškoduje liste in plodove.

Natančnega datuma zadnjega pobiranja zato ni mogoče določiti. V toplejših legah lahko paprike ob ugodnem vremenu ostanejo na vrtu še globoko v oktober, v hladnejših krajih pa jih je treba pobrati prej.

Odločilna je vremenska napoved, predvsem najnižje nočne temperature.

Ali koprena pomaga podaljšati sezono?

Da, vrtna koprena lahko jeseni podaljša obdobje pobiranja paprik, vendar le do določene mere.

Lahka vrtnarska koprena zmanjša izgubljanje toplote in rastline nekoliko zaščiti pred hladnim vetrom. Ob mirnih nočeh lahko temperatura pod njo ostane nekoliko višja kot v okolici.

Najbolje jo je namestiti na loke ali drugo oporo, da ne leži neposredno na listih in plodovih. Robove pritrdimo ob tla, čez dan pa ob toplejšem vremenu poskrbimo za zračenje.

Koprena ni nadomestilo za rastlinjak. Ob močnejši ali dolgotrajni slani rastlin ne bo zanesljivo obvarovala pred poškodbami.

Prav tako ni priporočljivo, da paprike več dni ostanejo tesno pokrite z mokro kopreno, saj lahko visoka vlažnost in slabo kroženje zraka povečata tveganje za bolezni.

Če vremenska napoved kaže temperature blizu ničle, je varneje pobrati večino razvitih plodov.

Kaj narediti, če so paprike še povsem zelene?

Najprej je treba ločiti med zelenimi paprikami, ki so že dosegle končno velikost, in tistimi, ki so se šele začele razvijati.

Večji plodovi lahko ob ugodnih razmerah še spremenijo barvo. Pri tem je pomembno, da so že dovolj razviti.

Paprike za razliko od paradižnika po obiranju praviloma ne dozorevajo enako zanesljivo. Če jih oberemo prezgodaj, lahko ostanejo zelene, se nagubajo ali začnejo propadati, še preden dosežejo značilno barvo sorte.

Če želimo rdeče paprike, jih je zato najbolje čim dlje pustiti na zdravi rastlini, vendar ne za ceno poškodb zaradi mraza.

Pobrane zelene paprike shranimo v hladilniku, najbolje v predalu za zelenjavo. Pred shranjevanjem jih ne peremo, poškodovane plodove pa porabimo najprej.

Za daljše shranjevanje jih lahko narežemo in zamrznemo. Primerne so tudi za kuhanje, pečenje, omake in vlaganje po preverjenih receptih.

Papriko lahko poskusimo tudi prezimiti

Manj znano je, da paprika v primernem podnebju lahko raste več let. Pri nas jo večinoma gojimo kot enoletnico, ker na prostem ne preživi zime. Zdravo rastlino lahko jeseni presadimo v lonec in jo prenesemo v prostor, kjer ni nevarnosti zmrzali.

Pred presajanjem odstranimo plodove in poškodovane dele ter po potrebi zmerno skrajšamo poganjke. Če rastlino izkopavamo z vrta, poskušamo ohraniti čim več zdravega koreninskega sistema.

Za prezimovanje je primeren svetel, hladen prostor s temperaturo približno od 10 do 15 stopinj Celzija. Rastlina pozimi potrebuje precej manj vode kot poleti, vendar se koreninska gruda ne sme povsem izsušiti.

V tem obdobju praviloma ne gnojimo, saj želimo predvsem ohraniti rastlino do pomladi, ne spodbujati bujne rasti. Preden papriko prenesemo v hišo, jo temeljito pregledamo zaradi listnih uši, pršic in drugih škodljivcev.

Prezimovanje ni vedno uspešno, vendar lahko zdrava rastlina naslednjo pomlad hitreje začne rasti in cveteti kot na novo vzgojena sadika. Pred ponovnim sajenjem na prosto jo moramo postopoma privaditi na zunanje razmere.

Kaj je torej najbolje narediti v oktobru?

Če so paprike trenutno zdrave, imajo veliko večjih plodov in vremenska napoved še ne kaže slane, jih ni treba takoj odstraniti z vrta.

Pri tem se izogibamo močnemu obrezovanju in pretiranemu zalivanju. Jeseni rastline zaradi nižjih temperatur porabljajo manj vode, zato naj bodo tla zmerno vlažna, ne pa razmočena.

Kdor želi poskusiti s prezimovanjem, naj si izbere eno ali dve najbolj zdravi rastlini. Preostale lahko pustimo na vrtu do zadnjega varnega pobiranja.

Največja napaka bi bila čakati na popolno rdečo barvo vseh paprik, če se približuje prva slana. Takrat je bolje pobrati tudi zelene plodove, ki so že dovolj veliki za uporabo.