Fotografija, vredna (vsaj) 20 evrov, a avtor dobi le 10 centov
Spletne platforme za prodajo fotografij, kot so Shutterstock, Adobe Stock in iStock, omogočajo enostaven dostop do kakovostnih vizualnih vsebin. Kupci, med njimi tudi velike medijske hiše, lahko z nekaj kliki kupijo licencirane fotografije za svoje projekte. Toda za avtorje, ki prispevajo te fotografije, je zgodba pogosto drugačna. Kljub temu da fotografija lahko doseže končno ceno več deset evrov, avtorji od prodaje pogosto dobijo le drobiž.
Slovenski primer – Shutterstock in Brežice
Takšen primer je tudi fotografija starega mestnega jedra Brežic, ki jo je RTV Slovenija kupila prek Shutterstocka za uporabo v oddaji Slovenska kronika in prispevek z naslovom “Zakon o nezdružljivosti funkcij – Ali velja tudi za javne uslužbence?”. Avtor fotografije je za njeno uporabo na velikem zaslonu v studiu od servisa za prodajo fotografij prejel pičlih 10 centov. Če bi bila fotografija prodana neposredno, bi lahko avtor zanjo prejel 20 ali celo 30 evrov. Še enkrat – ni problem v tem, koliko je za fotografijo plačala RTV Slovenija, ampak koliko je zanjo od platforme Shutterstock prejel avtor. Primer jasno kaže, kako nepravičen je sistem prodaje fotografij prek velikih servisov.
Kako delujejo platforme za prodajo fotografij?
1. Model delitve prihodkov ni v korist avtorjev
Večina mikrostock platform uporablja model delitve prihodkov, ki ni naklonjen avtorjem. Fotograf prodaja svoje delo prek posrednika, ki obdrži večji del zaslužka. Tako na primer:
- Shutterstock avtorjem začetnikom izplača le 15 % prodajne cene.
- Adobe Stock ponuja nekoliko boljše deleže, a še vedno ne presega 33 %.
- Nekatere platforme zmanjšujejo izplačila glede na kvote prodanih fotografij, kar dodatno otežuje pošten zaslužek.
2. Licenčni modeli, ki razvrednotijo delo avtorjev
Mikrostock platforme ponujajo različne licenčne modele, pri čemer najbolj trpijo prav avtorji. Med najbolj spornimi je naročniški model, kjer uporabniki kupijo mesečni paket in nato za smešno nizko ceno prenesejo neomejeno število fotografij. Tako avtorji dobijo zgolj nekaj centov na prenos, tudi če gre za vrhunsko fotografijo, ki bi bila sicer vredna desetkrat več.
3. Učinek nizkih cen na fotografsko industrijo
Zaradi nizkih cen se je trg profesionalne fotografije močno spremenil. Mediji, oglaševalske agencije in podjetja so vajeni kupovati poceni slike s platform, namesto da bi najeli profesionalnega fotografa. To dolgoročno vodi v razvrednotenje fotografske industrije in zmanjšanje kakovosti vsebin.
Prodaja fotografij prek spleta – kaj lahko storijo fotografi?
1. Prodaja prek lastnih spletnih strani
Ena od rešitev za fotografe je, da vzpostavijo lastne spletne trgovine in prodajajo fotografije neposredno. Tako lahko obdržijo 100 % prihodka od prodaje, brez posrednikov.
2. Alternativne platforme z boljšimi pogoji
Obstajajo tudi platforme, ki fotografom omogočajo višje deleže, kot na primer Alamy ali Picfair. Čeprav morda nimajo tolikšnega prometa kot Shutterstock, ponujajo bolj pošten model izplačevanja.
3. Uporaba družbenih omrežij za promocijo
Fotografi lahko s pomočjo Instagrama, Facebooka in drugih platform promovirajo svoje delo ter pridobijo neposredne stranke.
4. Povečanje vrednosti fotografij z ekskluzivnostjo
Namesto da fotografi svoje slike prodajajo na mikrostock platformah, jih lahko ponujajo ekskluzivno določenim strankam, kar poveča njihovo vrednost.
Kako se lahko spremeni sistem?
1. Večja transparentnost delitve prihodkov
Platforme bi morale jasno prikazati, koliko od prodajne cene prejmejo avtorji in koliko posredniki. Tako bi se lahko kupci odločali na podlagi etičnih vidikov.
2. Pritisk javnosti na pravične modele plačevanja
Podobno kot pri pravični trgovini (fair trade) bi se morali tudi pri digitalnih vsebinah potrošniki zavedati, kdo v resnici zasluži pri nakupu. Če bi kupci vedeli, da avtor od prodane fotografije dobi le nekaj centov, bi morda raje podprli alternative.
3. Večji poudarek na etičnem licenciranju
Podobno kot pri glasbi, kjer obstajajo storitve, ki umetnikom omogočajo boljše deleže (npr. Bandcamp), bi morale tudi fotografske platforme omogočati pravičnejšo delitev prihodkov.
Platforme niso naklonjene avtorjem. In pika.
Prodaja fotografij prek platform se je razvila v sistem, ki ni naklonjen avtorjem. Čeprav omogoča širok dostop do vizualnih vsebin, je ekonomska plat zgodbe za fotografe pogosto nepravična. Avtorji, ki svoje delo prodajajo prek teh platform, dobijo le majhen delež končne prodajne cene, medtem ko posredniki obvladujejo večji del prihodkov.
Fotografi se morajo zato prilagoditi in iskati nove načine monetizacije svojega dela, bodisi z neposredno prodajo, alternativnimi platformami ali večjo osredotočenostjo na ekskluzivne vsebine. Prav tako je pomembno, da kupci postanejo bolj ozaveščeni in podpirajo etične modele prodaje fotografij.
