Nuklearna elektrarna Krško je 2. oktobra obeležila 45 let od prve sinhronizacije generatorja z elektroenergetskim omrežjem. Dogodek iz leta 1981 je bil eden ključnih korakov na poti do rednega obratovanja elektrarne, ki danes zagotavlja približno petino porabe električne energije v Sloveniji in 16 odstotkov na Hrvaškem.
Obletnico je NEK pospremila tudi s podatki o letošnjem obratovanju. Kljub dolgotrajni poletni vročini, izjemno nizkim pretokom Save in visokim temperaturam rečne vode je elektrarna večino poletja obratovala s polno močjo. Ob koncu septembra je bila njena proizvodnja manj kot odstotek pod načrtovano.
Leto 1981 je bilo za elektrarno prelomno
Gradnja in montaža opreme Nuklearne elektrarne Krško sta se po sedmih letih bližali koncu. Gradbišče se je postopoma spreminjalo v obratovalni objekt, odgovornost za njegovo varno delovanje pa so prevzemali domači strokovnjaki.
Prvi pomemben mejnik je sledil 7. maja 1981, ko so v reaktor vložili jedrsko gorivo. S tem je elektrarna postala jedrski objekt.
Naslednji korak je bil dosežen 11. septembra istega leta. Takrat so v reaktorju prvič vzpostavili samovzdrževalno verižno reakcijo. To pomeni, da se jedrska reakcija v nadzorovanih razmerah vzdržuje sama, brez dodatnega zunanjega vira nevtronov.
Tri tedne pozneje, 2. oktobra 1981, so generator prvič sinhronizirali z elektroenergetskim omrežjem. Elektrarna je nato prešla v obdobje poskusnega obratovanja, leta 1983 pa je začela komercialno proizvajati električno energijo.
Danes NEK poleg proizvodnje pomembno prispeva tudi k stabilnosti elektroenergetskega sistema. Njen veliki sinhronski generator zagotavlja tako imenovano vztrajnost, ki pomaga omejevati hitrost sprememb frekvence v omrežju ob nenadnih motnjah.
Sava se je poleti segrela do 30 stopinj Celzija
Letošnje poletje je pokazalo, kako pomembne so za obratovanje elektrarne tudi razmere v reki Savi.
Po podatkih, ki jih navaja NEK, so bile hidrološke sušne razmere v Sloveniji četrte najizrazitejše v zgodovini meritev. Pretoki slovenskih rek so dosegali le 30 do 50 odstotkov običajnih količin vode.
Ob nizkih pretokih so se pojavili še dolgotrajni vročinski valovi. Temperature rek so dosegle najvišje vrednosti od začetka meritev leta 1950, ponekod pa so se povzpele celo do 30 stopinj Celzija.
Za jedrsko elektrarno, ki pri hlajenju uporablja rečno vodo, je takšna kombinacija posebej zahtevna. Manjši pretok in višja temperatura vode zmanjšata možnosti za odvajanje odvečne toplote, ne da bi pri tem presegli dovoljene vplive na reko.
NEK je kljub temu s pomočjo hladilnih stolpov in drugih razpoložljivih sistemov večino poletja ohranila polno moč.
Avgusta so morali moč elektrarne zmanjšati
V najbolj zahtevnem delu poletja pa je bilo zmanjšanje moči neizogibno.
Kako je vročinski val vplival na moč elektrarne?
Izberite obdobje in preverite, s kolikšnim deležem polne moči je obratovala Nuklearna elektrarna Krško.
Vir: Nuklearna elektrarna Krško. Podatki prikazujejo obratovalno moč v navedenih obdobjih. Polna moč je vključena kot primerjava in ne predstavlja dodatnega izmerjenega obdobja na časovnici.
Od 6. do 14. avgusta je elektrarna obratovala z 80-odstotno močjo, med 14. in 18. avgustom pa z 90-odstotno. Razlog so bile okoljske omejitve pri odvajanju toplote v Savo.
Po navedbah NEK so ekstremne vremenske in hidrološke razmere prizadele tudi druge evropske elektrarne. Med vročinskimi valovi so morali začasno ustavljati oziroma omejevati obratovanje nekaterih jedrskih elektrarn v Franciji in drugih evropskih državah, težave pa so imele tudi termoelektrarne, ki za hlajenje uporabljajo rečno vodo.
Zakaj NEK sploh potrebuje vodo iz Save?
Jedrska elektrarna ne pretvori vse proizvedene toplote v električno energijo. Del toplote ostane v sistemu in ga je treba odvesti v okolje.
V Krškem za to uporabljajo tretji hladilni krog, v katerem sodeluje voda iz Save. Ta odvaja toploto iz kondenzatorja, kjer se para po prehodu skozi turbino ponovno spremeni v vodo.
Pri nizkem pretoku Save in visokih temperaturah rečne vode elektrarna uporablja tudi hladilne stolpe. Ti omogočajo dodatno hlajenje in zmanjšujejo toplotno obremenitev reke.
NEK mora pri tem spoštovati pogoje iz okoljevarstvenega soglasja. Dnevna povprečna temperatura Save na mestu popolnega premešanja pod Hidroelektrarno Brežice ne sme preseči 28 stopinj Celzija. Prav tako povprečni dnevni prirast temperature zaradi obratovanja elektrarne ne sme preseči treh stopinj.
To sta omejitvi, ki neposredno vplivata na način obratovanja elektrarne v najbolj vročih in sušnih obdobjih.
Proizvodnja ob koncu septembra skoraj po načrtih
Kljub avgustovskemu zmanjšanju moči je NEK do konca septembra ohranila visoko proizvodnjo.
Elektrarna je sporočila, da je bila skupna proizvodnja električne energije ob koncu septembra manj kot odstotek nižja od načrtovane.
Leto 2026 je sicer leto brez načrtovanega remonta, zato je proizvodni načrt višji kot v letih, ko je treba elektrarno za več tednov ustaviti zaradi menjave goriva in vzdrževalnih del. Za letos je predvidena proizvodnja 6,015 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar ustreza 6,015 teravatnih ur.
Ali bo elektrarna ta cilj tudi dosegla, bo odvisno od obratovanja v zadnjih treh mesecih leta. Po podatkih ob koncu septembra pa je bilo odstopanje od načrta kljub zahtevnemu poletju razmeroma majhno.
Petinštirideset let po prvi povezavi z omrežjem ostaja NEK eden najpomembnejših proizvodnih objektov v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Letošnje poletje je obenem pokazalo, da bodo pri njenem obratovanju poleg tehnične zanesljivosti vse pomembnejši tudi pretoki in temperature Save.
