Zakaj kruh včasih splesni že po dveh dneh? Pomembno je, kje ga hranite

Kruh lahko splesni že po dveh dneh, če ga hranimo na toplem in v vlažni embalaži. Posebej problematična je plastična vrečka, v kateri se zadržuje vlaga, zlasti če vanjo zapremo še topel kruh. Takšno okolje omogoča hitrejši razvoj plesni, tudi kadar je kruh ob nakupu povsem svež.

Za vsakodnevno uporabo je kruh najbolje hraniti v čistem krušniku, na suhem mestu in stran od virov toplote. Če ga ne bomo pojedli v nekaj dneh, je boljša rešitev zamrzovalnik. Hladilnik sicer lahko upočasni razvoj plesni, vendar kruh v njem praviloma hitreje postane trd in star.

Prav zato se lahko zgodi, da isti kruh v eni kuhinji zdrži več dni, v drugi pa se na njem že po dveh dneh pojavijo prve bele, zelene ali sivkaste lise.

Zakaj kruh v plastični vrečki hitreje splesni?

Plesen za rast potrebuje ustrezne pogoje, med katerimi ima vlaga pomembno vlogo. Če je kruh zaprt v plastični vrečki, vlaga iz njegove sredice težje uhaja v okolico.

Če je kruh ob pakiranju še topel, se lahko na notranji strani vrečke pojavi tudi kondenz. Kapljice vlage ustvarijo posebej ugodne razmere za rast mikroorganizmov.

To ne pomeni, da bo vsak kruh v plastični vrečki hitro splesnel. Vrečka pomaga zadrževati mehkobo in preprečuje izsuševanje. Težava nastane predvsem pri kombinaciji visoke vlažnosti, toplote in daljšega shranjevanja.

Na hitrost plesnenja vplivajo tudi vrsta kruha, sestavine, način priprave, začetna prisotnost spor plesni in čistoča prostora, kjer ga hranimo.

Zato ni mogoče določiti enega samega roka, po katerem bo vsak kruh začel plesneti.

Krušnik, hladilnik ali zamrzovalnik: kaj je najboljša izbira?

Vsak način shranjevanja ima svoje prednosti in slabosti.

Zakaj hladilnik ni najboljša rešitev?

Marsikdo kruh postavi v hladilnik, ker želi preprečiti plesnenje. Takšna odločitev ima smisel z vidika nižje temperature, vendar vpliva na kakovost kruha.

V hladilniku se namreč pospeši proces, pri katerem se škrobne molekule v kruhu ponovno urejajo. Zaradi tega sredica izgublja značilno mehkobo in postaja čvrstejša.

Temu pravimo staranje kruha. Ne gre nujno za izgubo vlage, saj lahko kruh postane trd tudi takrat, ko je zaprt v embalaži.

Raziskava o vplivu pogojev shranjevanja kruha, objavljena v reviji Foods, je potrdila hitrejše utrjevanje sredice pri temperaturah hladilnika v primerjavi s sobno temperaturo.

Zato hladilnik ni najboljša vsakodnevna izbira, kadar želimo predvsem ohraniti okus in teksturo običajnega kruha.

Drugače je pri pekovskih izdelkih s hitro pokvarljivimi nadevi, denimo s smetano ali nekaterimi mlečnimi izdelki. Zanje veljajo posebna pravila shranjevanja.

Zakaj plesnivega dela kruha ne smemo samo odrezati?

Če na eni rezini opazimo majhno zeleno liso, je mamljivo odrezati poškodovani del in pojesti preostanek.

Pri kruhu to ni varna rešitev. Zavreči je treba celoten prizadeti hlebec oziroma kruh iz istega pakiranja.

Plesen ni omejena samo na vidni madež. Njene tanke nitke lahko prodrejo globlje v mehko in porozno sredico, kjer jih s prostim očesom ne opazimo.

Nekatere plesni lahko poleg tega tvorijo mikotoksine, snovi, ki so lahko škodljive za zdravje. Po videzu ni mogoče zanesljivo ugotoviti, za katero plesen gre in ali je nevarna.

Prav tako ni priporočljivo plesnivega kruha povohati od blizu. Pri tem lahko vdihnemo spore, ki lahko dražijo dihala.

Opekanje, segrevanje v pečici ali odstranjevanje skorje plesnivega kruha ne spremeni v varno živilo.

Če plesen odkrijemo v vrečki z narezanim kruhom, zato ni dovolj zavreči samo ene rezine.

Kako pravilno očistiti krušnik?

Če se kruh na istem mestu pogosto pokvari, je smiselno preveriti tudi krušnik.

V njem lahko ostanejo drobtine, vlaga in spore plesni, ki prispevajo k ponovnemu onesnaženju svežega kruha.

Najprej odstranimo vse ostanke kruha in drobtine. Krušnik nato očistimo v skladu z navodili proizvajalca, pri običajnih pralnih površinah z mlačno vodo in blagim detergentom.

Po čiščenju ga moramo temeljito posušiti. Svežega kruha nikoli ne polagamo v še vlažen krušnik.

Pomembna je tudi njegova lokacija. Ne postavljamo ga tik ob štedilnik, radiator, pomivalni stroj ali na mesto, kjer je pogosto veliko pare.

Če se v krušniku pojavlja kondenz ali neprijeten vonj, preverimo tudi prezračevanje in ali je notranjost dovolj suha.

Pet napak, zaradi katerih kruh hitreje propade

1. Topel kruh takoj zapremo v vrečko. Vlaga se lahko ujame v embalažo, na njej pa nastane kondenz.

2. Kruh hranimo na soncu ali ob štedilniku. Višja temperatura lahko pospeši kvarjenje.

3. Pozabimo očistiti krušnik. Drobtine in vlaga povečujejo možnost ponovnega onesnaženja.

4. V eni vrečki hranimo svež in star kruh. Če se na starejšem kosu razvije plesen, lahko pride do onesnaženja preostale vsebine.

5. Kupimo preveč kruha in čakamo, da ga bomo pojedli. Če že ob nakupu vemo, da ga nekaj dni ne bomo potrebovali, je zamrzovanje boljša izbira kot dolgotrajno shranjevanje na kuhinjskem pultu.

Kaj storiti, če je kruh trd, vendar ni plesniv?

Trd kruh ni nujno pokvarjen. Če nima plesni, nenavadnega vonja ali drugih znakov kvarjenja in je bil pravilno shranjen, ga lahko še uporabimo.

Iz njega lahko pripravimo kruhove kocke za juho, drobtine, kruhove cmoke ali popečene rezine.

Če ga želimo nekoliko zmehčati, ga lahko za kratek čas pogrejemo v pečici. Toplota lahko začasno izboljša njegovo teksturo, vendar učinek ni trajen.

Pri tem je treba ločiti med staranjem in plesnenjem. Star kruh lahko postane suh in trd zaradi sprememb v škrobu, plesniv kruh pa je mikrobiološko pokvarjen in ga ne smemo uporabiti za kuhanje.

Če se vam kruh pogosto pokvari že po dveh dneh, poskusite spremeniti eno stvar: naslednji hlebec pustite, da se povsem ohladi, nato ga shranite v čist in suh krušnik. Polovico, ki je ne boste pojedli kmalu, še isti dan narežite in zamrznite.

Tako boste zmanjšali možnost plesnenja, hkrati pa vam ne bo treba vsakih nekaj dni zavreči ostankov kruha.