Zimsko jutro, zunaj nekaj stopinj nad ničlo, vi pa s skodelico kave čakate, da se soba ogreje. Klima tiho brni, a zrak iz nje ni takoj topel. Mnogi Slovenci bodo letos ogrevali domove s klimatsko napravo, saj je to eden najdostopnejših načinov ogrevanja brez dragih posegov v hišno napeljavo. A s klimo se je treba ogrevati pametno, sicer lahko stroški in udobje hitro uidejo iz rok.
Gre za sistem, ki je učinkovit, če ga znamo pravilno uporabljati. V nasprotnem primeru pa lahko prostor ostane hladen, poraba elektrike pa visoka. V nadaljevanju preberite, na kaj morate biti posebej pozorni, če se boste prvič ogrevali s klimo.
Ogrevanje s klimo ni isto kot hlajenje poleti
Mnogi uporabniki, ki klimo poznajo le kot poletno rešitev pred vročino, pozimi doživijo presenečenje. Klimatske naprave zrak–zrak delujejo po toplotnem principu črpalke, kar pomeni, da iz zunanjega zraka črpajo toploto in jo prenašajo v notranjost. Delujejo učinkovito tudi pri nizkih temperaturah, a ne vse enako dobro.
Če ima zunanja enota težave z odmrzovanjem, bo klima delala s prekinitvami. To pomeni, da bo za nekaj minut pihala hladen zrak ali se popolnoma ustavila. To je normalen proces, a za mnoge novince neprijetno presenečenje. Zato je pomembno, da že pri izbiri preverite, ali ima naprava funkcijo samodejnega odmrzovanja in do kakšne zunanje temperature deluje optimalno.
Prvi nasvet: ne postavljajte notranje enote previsoko
Topel zrak se dviga, zato notranja enota, nameščena previsoko, ogreva predvsem strop. Da bi toplota krožila po prostoru, mora biti naprava nameščena dovolj nizko, z usmerjenim izpihom proti sredini prostora. Pri večjih prostorih se priporoča dodatni ventilator ali prehodna odprtina, ki omogoča enakomerno kroženje zraka med prostori.
Temperatura na daljincu ni realna temperatura v prostoru
Veliko uporabnikov nastavi klimo na 24 ali celo 26 stopinj in pričakuje, da bo prostor toliko topel. A to je le temperatura izpiha, ne realna sobna temperatura. Toplota se meri povprečno in odvisno od položaja notranje enote, višine stropa in izolacije prostora.
Najbolj optimalna nastavitev za ogrevanje je med 21 in 23 stopinjami. Višje nastavitve običajno ne pomenijo več toplote, temveč le večjo porabo elektrike.
Drugi nasvet: klimo pustite delovati neprekinjeno
Marsikdo jo vklaplja in izklaplja, kar je pri hlajenju morda smiselno, pri ogrevanju pa ne. Klima deluje najbolj učinkovito, ko vzdržuje stalno temperaturo. Če jo vsakič znova ogrevate iz mrzlega prostora, bo kompresor delal z večjo močjo, poraba bo višja, toplota pa manj stabilna.
Zato jo je priporočljivo pustiti delovati tudi čez noč, vendar na nižji nastavitvi. To omogoča manjše nihanje temperature in manjšo obremenitev sistema.
Vlažnost zraka in občutek toplote
Ena največjih napak pri ogrevanju s klimo je pozabljanje na vlažnost zraka. Klima med ogrevanjem izsuši zrak, kar povzroči neprijeten občutek suhega zraka, draženje dihal in suho kožo.
Optimalna vlažnost v prostoru pozimi znaša med 40 in 60 odstotkov. Če pade pod to mejo, bo zrak sicer topel, a bo občutek hladen.
Tretji nasvet: uporabite preprost vlažilec zraka ali sobno rastlino
Ni nujno, da kupite električni vlažilec. Že posoda z vodo ob radiatorju ali na polici pod klimo lahko močno pomaga. Dobrodošle so tudi rastline, ki naravno oddajajo vlago – denimo fikus, spatifil ali sobna palma. Takšne rešitve izboljšajo udobje in hkrati zmanjšajo potrebo po višji nastavitvi temperature.
Redno čiščenje filtrov in zunanje enote
Zamašeni filtri so najpogostejši razlog za slabši izpih in večjo porabo. Prah, ki se nabira na rešetkah, ne le zmanjšuje učinkovitost, temveč tudi vpliva na kakovost zraka.
Filter je treba čistiti vsaj enkrat na mesec, pogosteje pa, če živite v urbanem okolju ali imate hišne ljubljenčke. Prav tako preverite, ali je zunanja enota prosta listja, snega in ledu. Zunanja enota mora imeti neovirano pot zraka, sicer bo toplotna črpalka delovala s težavo in porabila več elektrike.
Četrti nasvet: ne pozabite na servis pred zimo
Mnogi klimo uporabijo za hlajenje poleti in jo nato pustijo pri miru do decembra. Pred ogrevalno sezono je smiselno opraviti kratek servisni pregled – čiščenje uparjalnika, preverjanje plina in delovanja odvodnega sistema za kondenz. Servis stane manj kot ena večja napaka, popravilo pa je lahko precej dražje.
Stroški ogrevanja in učinkovitost
Eden od glavnih razlogov, da ljudje prehajajo na ogrevanje s klimo, so nižji stroški. Sodobne toplotne črpalke zrak–zrak dosegajo visoko učinkovitost, še posebej pri temperaturah nad ničlo. Pri blagem vremenu lahko 1 kWh elektrike zagotovi tudi 3 kWh toplotne energije, kar pomeni, da je poraba tri- do štirikrat nižja kot pri neposrednem električnem ogrevanju.
Vendar se učinkovitost hitro zmanjša pri temperaturah pod –5 °C. Takrat se klima pogosteje odmrzuje, izkoristek pade in račun za elektriko naraste. Zato je priporočljivo imeti rezervni vir toplote, kot je peč na drva ali manjši električni grelec, ki ga vključite le ob najhladnejših dneh.
Peti nasvet: razmislite o času delovanja
Elektrika je ponoči pogosto cenejša, zato lahko s pametnim termostatom nastavite, da klima deluje bolj intenzivno v nočnih urah. Podnevi bo le vzdrževala toploto. Nekateri modeli omogočajo tudi upravljanje prek telefona, kar pomeni, da jo lahko vključite, preden se vrnete domov. S tem se izognete ogrevanju prazne hiše.
Dodatni učinki na zdravje in počutje
Topel zrak iz klime ni nevaren, če je naprava pravilno nastavljena. Pomembno je, da zrak ne piha neposredno v ljudi, zlasti v spalnici. Dolgotrajno izpostavljanje curku toplega zraka lahko povzroči suhe oči, glavobole ali občutek utrujenosti.
Če vas moti piš, lahko uporabite deflektor, ki zrak usmeri proti stropu. Tudi nastavitev smeri izpiha na »swing« pomaga, saj enakomerno razporedi toploto po prostoru.
Z ustrezno nego in uporabo je klima prijeten in zdrav način ogrevanja, predvsem za tiste, ki živijo v stanovanjih brez centralnega ogrevanja ali nimajo dostopa do plina.
Ogrevanje s klimo v številkah
Po podatkih slovenskih energetskih svetovalcev porabi povprečna hiša z ogrevanjem na eno klimatsko napravo (!) med 2000 in 3500 kWh elektrike na sezono. Če upoštevamo ceno elektrike okoli 0,15 evra na kWh, znaša letni strošek približno 300 do 500 evrov. Za primerjavo: električni radiatorji porabijo do trikrat več energije za enako toploto.
Pri stanovanjih pa se stroški lahko še dodatno zmanjšajo, saj je prostor manjši in toplotne izgube manjše. Pravilno izbrana in nastavljena klima lahko tako v zimskih mesecih pomeni prihranek tudi do 50 odstotkov v primerjavi s klasičnim električnim ogrevanjem.
Kako podaljšati življenjsko dobo klime?
Klimatske naprave ob rednem čiščenju in pravilni uporabi delujejo brezhibno tudi deset let ali več. Največjo škodo jim povzročijo neredno čiščenje, nihanja v delovanju in izpostavljenost vlagi. Če je zunanja enota izpostavljena snegu, jo je priporočljivo rahlo dvigniti od tal in zaščititi s preprosto strešico, ki ne ovira pretoka zraka.
Pomembno je tudi, da klimo ne obremenjujete s pretirano visokimi zahtevami – to pomeni, da ne nastavljate ekstremno visokih temperatur, ko je zunaj mrzlo. S tem ne bo hitreje toplo, naprava pa bo delala v največji obremenitvi in se hitreje obrabila.
Ogrevanje s klimo in sodobni dom
Klimatske naprave niso več luksuz ali poletni dodatek. Postale so sestavni del gospodinjstev, ki želijo večjo energetsko neodvisnost in nižje stroške. Razvoj tehnologije je prinesel tišje kompresorje, boljše filtre, povezavo s pametnimi telefoni in celo možnost kombinacije z sončnimi elektrarnami.
Če imate lastno sončno elektrarno, se ogrevanje s klimo še posebej izplača, saj porabite elektriko, ki jo proizvedete sami. S tem lahko sezonski strošek ogrevanja skoraj izničite.
Pri ogrevanju s klimo ne gre le za udobje, temveč za prehod na učinkovitejšo in čistejšo obliko rabe energije.
Kaj se izplača zapomniti?
Če boste to zimo ogrevali s klimo, se spomnite teh petih pravil: naj bo pravilno nameščena, deluje neprekinjeno, zrak naj ostane vlažen, filtri čisti in temperatura zmerna. Tak način ogrevanja bo udoben, stroškovno ugoden in okolju prijazen.
Tisti, ki bodo klimo uporabljali prvič, naj se ne ustrašijo hladnega izpiha ob zagonu – to je normalno. Naj vas vodi občutek topline, ne številka na daljincu. Pravilno ogrevan dom ne pomeni le toplote, temveč tudi zdravo in uravnoteženo bivalno okolje.
